FOTO in VIDEO: Poplave samo na kmetijskih površinah povzročile za 135 milijonov škode

Vlada se je danes seznanila s preliminarnim poročilom o prvi oceni škode po ponedeljkovih katastrofalnih poplavah, ki so prizadele državo.

Vsem pristojnim ministrom je vlada naložila, da skupaj z občinami v najkrajšem možnem času pripravijo ocene škode po poplavah. Če bo znesek presegel 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda, torej 209 milijonov evrov, se bo vlada odločila za prošnjo za solidarnostno pomoč EU, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za obrambo Aleš Hojs. Sam je sicer prepričan, da je nastala škoda višja od omenjenega zneska.

Samo v kmetijstvu naj bi bilo za 135 milijonov evrov škode, na državnih cestah in železnicah za 32 milijonov evrov, škoda na lokalnih cestah pa naj bi bila še precej višja. Šest milijonov evrov škode je v Dravskih elektrarnah, kolikšna škoda je nastala v posameznih podjetjih, pa bo moralo še ugotoviti ministrstvo, pristojno za gospodarstvo. Prav tako še ni ocenjena škoda na šolah, bolnišnicah in drugih družbenih objektih.

Minister Hojs je dejal, da je vlada finančnemu ministrstvu naložila, da pripravi predlog sklepa o interventnih ukrepih. Nemudoma je treba zagotoviti vsaj deset milijonov evrov, je ocenil Hojs. Nadalje so se odločili, da se takoj zagotovijo sredstva za Rdeči križ in Slovensko karitas, in sicer vsaki organizaciji 750.000 evrov. Gospodarskim družbam, ki so utrpele škodo, pa bodo zagotovili 4,4 milijona evrov pomoči, od tega 1,4 milijona evrov iz proračuna ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter tri milijone evrov iz proračunske rezerve.

Že danes bo ministrstvo za obrambo v kar največji meri izpraznilo skladišča in na teren poslalo oblačila, odeje in sušilnike prostorov. Trenutno so ljudje najbolj ogroženi, ker nimajo možnosti ogrevanja, saj jim je odneslo drva in zalilo kurilnice.

Vlada je tudi sprejela sklep, da se pospeši projekt gradnje nasipa v Dupleku. Hojs je še dejal, da ocenjujejo, da so se vse pristojne službe ustrezno in hitro odzvale.

Člani ministrskega zbora so se seznanili tudi z vremenskimi in hidrološkimi podatki o zadnjih poplavah. Količina vode je daleč presegala vsaj 50- če ne celo 100-letne vode, na območju Drave pa takih pretokov niso izmerili že več kot 100 let, je povedal Hojs.

Janša: Postrgali bomo po vseh možnih rezervah

"Situacija v državnem proračunu ni rožnata, a bomo postrgali po vseh možnih rezervah, da bo ta pomoč prišla čim prej," je med sredinim obiskom na poplavno prizadetih območjih Štajerske zatrdil premier Janez Janša. 

Slovenija je za pomoč iz evropskega solidarnostnega sklada sicer že zaprosila po poplavah leta 2010 in iz tega sklada dobila 7,5 milijona evrov. Za pomoč lahko zaprosi v desetih tednih po nastanku prve škode, če je ta ocenjena na najmanj 0,6 odstotka njenega bruto nacionalnega dohodka ali 209,4 milijona evrov.

Ponedeljkove poplave so najbolj prizadele Štajersko, Koroško, Posavje in Posočje. Voda je zalila številne stavbe – poškodovanih naj bi bilo nekaj tisoč stanovanjskih in poslovnih objektov – in ceste ter sprožila vrsto plazov.

Türk obiskal Koroško

Predsednik republike Danilo Türk zavarovalnice poziva, naj delajo hitro. "Dopoldne sem bil na Koroškem, videl sem, kako potekajo obnavljanja, pogovarjal sem se z ljudmi in moram reči, da pričakujejo pomoč pri obnovi in zagotavljanju normalnih pogojev," je popoldne dejal v izjavi novinarjem v Ljubljani. "Razumem, da je vlada danes obravnavala tudi način, kako bo sama pomagala in verjamem, da smo sposobni zdaj ljudem pomagati," je dodal.

Samo v Podravju uničenih okoli 8000 hektarjev kmetijskih površin

Škoda je med drugim nastala tudi na kmetijskih zemljiščih, poslopjih, rastlinah in gozdovih. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) škodo ponekod še ocenjuje, ponekod je ni mogoče oceniti, saj so določena območja še vedno pod vodo, na veliko poplavljenih predelih pa so jo že ocenili. Največ škode naj bi bilo v Podravju, kjer je samo na ptujskem in mariborskem območju poplavljenih več kot 8.000 hektarjev kmetijskih površin. Najmanj tretjino bo kasneje prizadela tudi erozija, zaradi česar bo treba opraviti agromelioracijo za sanacijo površin.

Samo na območju Ptuja je bilo poplavljenih med 3000 in 4000 hektarjev njiv in travnikov, hkrati pa tudi nekaj trajnih nasadov. Zalitih je bilo tudi več objektov, med njimi farma piščancev v Stojnicih, hlev s konji v Markovcih in več manjših hlevov ob Dravi. Na poplavljenih njivah so uničeni posevki ozimne pšenice, ječmena, oljne ogrščice, nepospravljeni posevki ajde in ostali prezimni posevki za ozelenitev. Če bo vreme dopuščalo, bo treba te površine znova obdelati in posejati.

Največji del škode bo povzročila erozija, saj si je Drava zaradi močnega toka dobesedna rezala strugo. Na celotnih njivah je odnesla najmanj 10 centimetrov zgornjega sloja, ponekod pa je odneslo tudi do enega metra zemlje. Na posejane oz. komaj vznikle površine je voda nanesla do 20 centimetrov ostankov dreves, vejevja, plastike, rastlinskih ostankov koruznice in gramoz.

Tudi na območju Maribora je prizadetih okoli 4000 hektarjev, od tega 1200 hektarjev površin z ozimnimi žiti, okrog 500 hektarjev z oljno ogrščico in tisoč hektarjev s posevki za ozelenitev. Po ocenah KGZS bo treba samo na območju Maribora na novo posejati najmanj 500 hektarjev žit ter 300 hektarjev drugih posevkov.

Poškodovanih je bilo tudi 20 hektarjev posevkov solate v rastlinjakih, posevkov zelja, motovilca, radiča in jagod, uničene pa so tudi konstrukcije plastenjakov. Na kmetiji Šlamberger je voda v hladilnici in pakirnici krompirja dosegla višino 1,5 metra in uničila skladiščen krompir in papriko. Ker je voda naraščala zelo hitro, veliko pridelkov namreč niso uspeli umakniti. Ponekod so bili poškodovani tudi nasadi jablan.

Veliko škode je tudi na krmi, saj so bili poplavljeni silosi, ponekod celo do dveh metrov. Odneslo je bale krme, zato bo verjetno kmetijam treba zagotoviti krmo za živino. Na kmetiji Pleteršek v Zlatoličju je bilo v hlevu s 150 kravami več kot meter vode, zaradi česar so se utopili krava in dve teleti, krma na tej kmetiji pa ni več uporabna.

V Zadobrovi je Sava odnesla del njiv. V Šentjakobu je uničila tri hektarje površin z zeljem in brstičnim ohrovtom. Na Ljubljanskem barju je poplavilo povrišine, ki so pod vodo vsako leto vsaj enkrat, lahko tudi večkrat. Skupno je bilo poplavljenih 1500 hektarjev in 30 hektarjev njiv, s katerih pa so bili letošnji pridelki že pospravljeni. Poplavljeni so bili tudi pašniki pri Igu, vendar pa večje škode ni.

Potrebno izvesti nujne ukrepe

Zbornica kmetom svetuje, da izvedejo najnujneše ukrepe za sanacijo. Najprej morajo prekopati jarke za iztok vode, potem bo treba površine temeljito očistiti in preveriti onesnaženost z nevarnimi odpadki. Kmetijske površine bo treba poravnati in dodati manjkajočo prst, jih prekopati in urediti ceste in poti. Na površinah, ki jih je uničila erozija, pa bo treba narediti spremembo kolobarja. Posevke ob obrobju poplav, ki so le delno prizadeti, bo treba dosejati na tistem delu, kjer je posevek uničen.

KGZS predlaga tudi, da uprava za zaščito in reševanje opravi tudi škodo na kmetijskih površinah, agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja pa predlaga, da za najmanj 10 dni od takrat, ko bo ocena mogoča, podaljša rok za prijavo škode v okviru ukrepa Ozelenitev njivskih površin (ZEL).

V gozdovih za najmanj 2,5 milijona evrov škode

V gozdovih, zlasti na jugovzhodu in osrednjem vzhodu države, pa bo treba posekati 250.000 kubičnih metrov drevja, predvsem listnatega. Največ poškodb na drevesih je bilo 28. oktobra, ko je zapadel sneg. Zavod za gozdove ocenjuje, da je nastalo za 2,5 milijona evrov škode, vendar pa vseh gozdov še niso pregledali. Ponekod so določeni predeli še nedostopni.

Ker je posek polomljenih in prevrnjenih dreves zelo nevaren, zavod lastnikom gozdov svetuje, da za to opravilo najamejo usposobljene gozdne delavce.

Samo v Slovenj Gradcu škode za 14 milijonov evrov

Slovenjgraški svetniki pa so sprejeli sklep, da bo občina tistim občanom, ki so jih prizadele poplave namenila po 500 evrov enkratne denarne pomoči, hkrati pa bo občina od države terjala določena sredstva za omilitev posledic poplav na stanovanjskih objektih.

Dušan Stanojevič s slovenjgraške občine je pojasnil, da je občina utrpela za okoli 14 milijonov evrov škode, zelo pa je prizadeto tudi gospodarstvo v občini. Zato bodo od države zahtevali tudi določene olajšave ali sprejetje interventnega zakona in tako pomagali prizadetim podjetjem.

Največ škode, kar pet milijonov evrov, je v podjetju Johnson Control. Proizvodnjo pospešeno vzpostavljajo, trenutno pa je delujočih 80 odstotkov delovnih programov. V tovarni meril, kovin Pameče je škode za 1,3 milijona evrov.

Skupna škoda pri manjših poslovnih objektih v občini znaša okoli pol milijona evrov, veliko škode pa je tudi na občinski infrastrukturi in na stanovanjskih objektih v četrtni skupnosti center in Stari trg ter vaški skupnosti Šmartno pri Slovenj Gradcu.

Od države bo občina zahtevala tudi ureditev vodotokov na najbolj kritičnih lokacijah, saj v občinskem proračunu za to nimajo dovolj denarja.

Bodite pozorni na plazenje zemlje

Plazenje zemlje se lahko pojavi tudi več dni po poplavah, opozarja vodja sektorja za odpravo posledic naravnih nesreč na okoljskem ministrstvu Ervin Vivoda. Lastniki objektov naj bodo pozorni na razpoke v zemljini, poplavljene objekte naj izsušijo, za obrtniška dela in nabavljen material za obnovo pa naj hranijo račune, ki so podlaga za pomoč.

Vsi lastniki, katerih objekti stojijo na nagnjenih pobočjih ali ob vznožju pobočij, pri čemer so ta pobočja potencialno labilna, naj po poplavah vsaj dva tedna skrbno pregledujejo okolico objektov in pregledujejo, ali so morebiti na zemljini nastale razpoke. Te razpoke lahko pomenijo, da se je sprožil plaz, opozarja Vivoda.

"Glede na to, da prihajamo v obdobje hladnega in deževnega vremena, priporočamo aparate za izsuševanje sten in tlakov, ki se sicer uporabljajo v gradbeništvu, in sicer zato, da se objekti čim prej čim bolje izsušijo pred prihodom zmrzali," je izpostavil Vivoda.

Opozoril je tudi, naj pri obnovi objektov oškodovanci oz. poplavljenci skrbno hranijo račune tako za storitve obrtnikov kot nabavljen material, kajti edino računi so potem pravna podlaga za eventualno pridobitev sredstev državne pomoči pri odpravi posledic poplav na objektih.

Na pomoč tudi Rdeči križ in Slovenska karitas

Rdeči križ Slovenije je odprl račun za zbiranje prostovoljnih finančnih prispevkov za prizadete v poplavah. Vsi posamezniki in pravne osebe lahko prispevke za akcijo "Poplave 2012" nakažejo s plačilnim obrazcem UPN na TRR Rdečega križa Slovenije SI56 03100-1111122296, sklic oziroma referenca 00 937051.

Slovenska karitas je prvo pomoč v višini 40.000 evrov že razdelila. Pomagate lahko s prostovoljnimi prispevki, ki jih nakažete na TRR: 0214 0001 5556 761, sklic: 00 6220, namen Poplave 2012.

Sredstva za otroke in družina s poplavljenih območij pa zbira tudi Zveza prijateljev mladine Slovenije. Vsi, ki to želijo, lahko denar nakažejo na transakcijskei račun, odprt pri Delavski hranilnici, d. d.: SI56 6100 0000 3512 232, sklic 00 07-2324, koda namena: CHAR, pomagate sodržavljanom. Na njihovi spletni strani je za podjetja in organizacije na voljo tudi vzorec donatorske pogodbe.