FOTO: To so delavke, ki leto dni po najhujši tovarniški nesreči životarijo

Mineva leto dni od najhujše tovarniške nesreče v predmestju bangladeške prestolnice Daka. V zrušenju devetnadstropne tovarne z oblačili Rana Plaza je 24. aprila lani umrlo kar 1100 ljudi, 2500 je bilo poškodovanih. Za zrušenje stavbe je bil kriv predvsem zelo slab material, ki so ga uporabili pri gradnji. Zaposleni so dan pred nesrečo opozorili na razpoke na poslopju, a so odgovorni od njih kljub temu zahtevali, da nadaljujejo z delom.

A leto dni po tragediji se je za preživele delavke le malo spremenilo. Številne zaradi poškodb, ki so jih utrpele, niso sposobne za delo. Nekatere si zaradi strahu sploh več ne upajo stopiti v tovarno. Životarijo v revnih četrtih in še vedno čakajo na obljubljeno odškodnino.

Protestirali in izobesili črne zastave v znak žalovanja

Tisoče žalujočih je danes na kraju nesreče pripravilo protest. Ob vzklikanju gesel, kot so "Zahtevamo odškodnino!" in "Smrt Sohelu Rani!", lastniku poslopja, so protestniki, med njimi tako preživeli kot svojci žrtev, s cvetjem in venci odkorakali do ruševin poslopja. Prvič od nesreče so lahko obiskali njeno prizorišče, saj je bilo doslej območje zaprto.

Pridružili so se jim tudi svojci 140 delavcev, ki jih je še vedno pogrešajo, in vlado pozvali, naj jim pomagajo najti njihova trupla.

Več sto delavcev je, potem ko so položili cvetje na kraj nesreče, protestiralo na avtocesti blizu kraja nesreče. Pozivali so k smrtni kazni za lastnika poslopja, ki sicer še ni uradno obtožen.

Protest je pripravila organizacija, ki si prizadeva za pravice delavcev v tekstilni industriji in je pozvala vlado, mednarodna podjetja in lastnike tovarn k izplačilu odškodnin žrtvam in svojcem žrtev. Zahtevali so še, da vlada 24. april razglasi za dan varnosti pri delu.

O protestih poročajo tudi iz Dake. Več sto ljudi se je zbralo pred sedežem organa, ki predstavlja lokalne tovarne oblačil.

V predmestju Dake Savar, kjer je bilo omenjeno poslopje Rana Plaza, so danes številne tovarne izobesile črne zastave v znak žalovanja. Predstavniki sindikatov in svojci žrtev so se žrtvam nesreče poklonili tudi na pokopališču Zurain v prestolnici, kjer je pokopana večina žrtev.

Kje so odškodnine?

Globalni sindikati in skupine za človekove pravice so ob današnji obletnici kritizirale znane zahodne znamke, med katerimi so španski Mango, italijanski Benetton in francoski Auchan, ker žrtvam in svojcem še niso izplačali odškodnin.

Bangladeški sindikat IndustriALL jih je prav ta teden obtožil, da niso dovolj prispevali v sklad za odškodnine v višini 40 milijonov ameriških dolarjev. Od 29 zahodnih znamk, za katere so šivali oblačila v nesrečnem poslopju, jih je okoli polovica v sklad prispevala skupno 15 milijonov dolarjev. Skoraj polovico, sedem milijonov, je prispeval britanski Primark. Šele ta teden pa so začeli izplačevati prve odškodnine v višini 640 dolarjev vsakemu preživelemu in svojcem mrtvih.

Slabi pogoji dela in mizerna plačila

Tragična nesreča je pritegnila mednarodno pozornost in številni so opozarjali na slabe pogoje dela in mizerna plačila v tekstilni in oblačilni industriji v Bangladešu. Pogoji dela in varnostne razmere v tekstilni industriji so že leta tarča kritik nevladnih organizacij. Kakih tri milijone ljudi, ki delajo v tekstilni industriji, prejema povprečno manj kot 40 ameriških dolarjev na mesec. Da so spremembe nujne, pa so začele razmišljati tudi znane svetovne blagovne znamke, ki izdelke iz Bangladeša pošiljajo na evropski in ameriški trg.

Kot je znano, je Bangladeš drugi največji izvoznik oblačil na svetu zaradi nizke cene dela in številne delovne sile. Tekstilna industrija je ključna gospodarska dejavnost v državi, letno ustvari 29 milijard dolarjev in predstavlja 80 odstotkov izvoza.