'Industrija je vlečni konj slovenskega gospodarstva'

Industrija je vlečni konj slovenskega gospodarstva, zato gospodarstvo od Slovenske industrijske politike 2014–2020 pričakuje, da bo podala kriterije, merljive cilje, konkretne ukrepe in nosilce ter evalvacijo, je dejal predsednik GZS Samo Hribar Milič.

Kot je ob robu okrogle mize o osnutku Slovenske industrijske politike in smernicah strategije razvoja Slovenije, ki jo je pripravila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), opozoril Hribar Milič, "moramo imeti v slovenski industriji bolj natančno določene prioritete".

Opredeliti je treba tudi področja, na katerih lahko pričakujemo hitrejših razvoj, večjo inovativnost, višjo dodano vrednost in ustvarjanje delovnih mest, je dejal in dodal, da se morajo v dokumentu opredeliti tudi cilji, npr. kako izboljšati poslovno okolje.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav si želi, da bi pri tem dokumentu prišli do konsenza med vsemi deležniki. "Potrebujemo politiko, s katero bomo razvijali industrijo," je poudaril na okrogli mizi.

Osrednji cilj: Zvišati dodano vrednost na zaposlenega

Industrija v Sloveniji predstavlja 35 odstotkov vseh zaposlenih, dve tretjini izvoza in 80 odstotkov vseh vlaganj v raziskave in razvoj, je slovensko industrijo orisala generalna direktorica direktorata za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo Sabina Koleša in dodala, da je industrija glavni vir inovacij in zagotavlja rešitve za družbene izzive.

Med osrednjimi cilji industrijske politike je zvišati dodano vrednost na zaposlenega, in sicer z zdajšnjih 60 odstotkov na 80 odstotkov povprečja EU do leta 2020.

Dokument je razdeljen na štiri ključna poglavja: izboljšanje poslovnega okolja (delovanje pravne države, izboljšanje dostopa do virov financiranja, fleksibilnejši trg dela ...); krepitev podjetništva in inovacij (horizontalni ukrepi za izboljšanje poslovnega okolja); odgovor na družbene izzive (usmeritev na ključne tehnološke industrijske panoge); aktivnosti za dolgoročni razvoj industrije (spodbujanje internacionalizacije, industrijskega oblikovanja in prestrukturiranja podjetij).

Dokument Slovenska industrijska politika je prestal javno obravnavo in je zdaj v medresorskem usklajevanju, nato sledi postopek sprejemanja na vladi, je še pojasnila Koleševa.

Pri smernicah strategije razvoja Slovenije 2014–2020 gre po pojasnilih ministra Žerjava za izhodišča, ki pa bodo upoštevala črpanje evropskih sredstev v novi finančni perspektivi – teh bo sicer bistveno manj. "Ambicija je, da bi vsaj 50 odstotkov teh sredstev namenili gospodarstvu, za razvoj," je dodal.

Kot je dodatno pojasnila državna sekretarka Monika Kirbiš Rojs, pogajanja za naslednje finančno obdobje še niso zaključena, podali pa da bodo predlog, da se polovica evropskih sredstev nameni za spodbujanje gospodarstva, malih in srednjih podjetij, tehnološki razvoj ... "Splošna usmeritev je preusmeritev h konkurenčnosti," je še poudarila.