Zgodovinski sporazum o iranskem jedrskem programu, ki ga je Teheran konec lanskega novembra sklenil s šesterico velikih sil, je danes stopil v veljavo.
Iran je v sporazumu iz Ženeve pristal, da šest mesecev ne bo bogatil urana nad pet odstotkov in da bo nevtraliziral zaloge urana, obogatenega na 20 odstotkov. Omogočil bo tudi dnevne inšpekcije strokovnjakov IAEA v obratih za bogatenje urana v Fordu in Natanzu ter izročil podatke o reaktorju v Araku.
Mednarodna skupnost bo v zameno omilila del sankcij proti Iranu in sprostila za 4,2 milijarde dolarjev zamrznjenih sredstev, kar so danes v ZDA tudi potrdili. Prvi obrok v višini 550 milijonov dolarjev bo po navedbah vira v ameriški administraciji sproščen 1. februarja.
Zunanji ministri EU pa so danes sprejeli odločitev, da unija za šest mesecev odpravi nekatere sankcije proti Iranu, ker je Teheran ukrepal v skladu z mednarodnim dogovorom o omejitvi njegovih jedrskih dejavnosti.
Gre za začasno odpravo štirih omejevalnih ukrepov proti Teheranu, ki se nanašajo na prevoz nafte, petrokemične proizvode, trgovino z zlatom in dragimi kovinami ter na finančne transakcije.
Do celovitega sporazuma še dolga pot
Diplomati iz Irana ter skupine P5+1, ki jo sestavljajo ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija, Francija in Nemčija, so se po podpisu sporazuma sestali na več krogih pogovorov, na katerih so se pogajali o njegovi implementaciji. Dogovor so dosegli 12. januarja.
Ameriški predsednik Barack Obama je pozdravil dogovor, je pa opozoril, da je do celovitega sporazuma o iranskem jedrskem programu še dolga pot. Kot so sporočili iz Bele hiše, bo Iran tokrat prvič začel uničevati svoje zaloge obogatenega urana in odstranjevati dele infrastrukture, ki mu omogoča ta postopek.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton pa je izjavila, da je dogovor podlaga za "skladno, trdno in gladko implementacijo" novembrskega dogovora v naslednjih šestih mesecih.
Tudi analitiki pozdravljajo dogovor, opozarjajo pa na možne ovire, ki bi lahko blokirale nadaljevanje pogajanj. Pri tem izpostavljajo možna nesoglasja med Iranom in šesterico, samovoljo ameriškega kongresa, ki grozi z novimi sankcijami proti Iranu, in nasprotovanje konservativcev vladi iranskega predsednika Hasana Rohanija.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.