Je rešitev krizni davek?

Koalicija je danes razpravljala o proračunu in ukrepih za njegovo izvedbo. Razgrnili so alternativne predloge sedaj predlaganemu zakonu o DDV, ki jih bo ministrstvo za finance preučilo.

Med alternativnimi možnostmi morebitnemu dvigu DDV se sicer zadnje dni najbolj glasno omenja možnost uvedbe t.i. kriznega davka, o katerem pa se ve zelo malo. Tako ni jasno, kaj bi dodatno obdavčili, za koliko ... Gre za dajatev, ki jo država uvede, da bi z dodatnim davčnim prilivom v določenem obdobju zapolnila proračun in reševala javne finance. To idejo je na mizo položil prvak stranke DeSUS Karl Erjavec.

To zadnje so denimo uvedli na Hrvaškem v času Jadranke Kosor, je v pogovoru za 24ur.com spomnil ekonomist in nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Ob tem je izpostavil, da vsaka dodatna davčna obremenitev lahko negativno vpliva na že tako opešano gospodarstvo in zmanjšuje verjetnost okrevanja gospodarstva.

Kaj bi bila osnova za odmero kriznega davka?

Ključni problem, ki ga pri kriznem davku vidi Lahovnik, pa je vprašanje, kaj bo osnova za odmero tega davka. Če je to dohodninska osnova, sledi vprašanje pravičnosti, saj so socialne razlike predvsem posledica razlik v premoženju in manj v delu, ki je že tako ali tako nadpovprečno obremenjeno s socialnimi prispevki, je dejal Lahovnik.

''Treba si je predstavljati mlado, štiričlansko družino, v kateri oba starša dobivata nadpovprečno plačo, vendar še nimata svojega stanovanja ali hiše. Takšna družina je običajno močno zadolžena, saj odplačuje hipotekarni kredit, hkrati pa po dohodku spada relativno visoko. Čeprav še nima nobenega premoženja, bi takšno družino močno obdavčili,'' je pojasnil Lahovnik in dodal, da pa imamo ''po drugi strani posameznike, ki so po t. i. Jazbinškovem zakonu v začetku 90. let zlahka prišli do stanovanja oziroma tudi več stanovanj na odličnih lokacijah, a statistično mnogi ne izkazujejo velikih dohodkov.'' Prav zato je treba upoštevati tranzicijske posebnosti Slovenije, je dodal.

Kaj pa če je osnova kriznega davka premoženje?

''Če pa kot osnovo vzamemo premoženje, pa je problem ta, da imajo nekateri to premoženje skrito v tujini, ali pa finančne naložbe in nepremičnine prenesejo na pravno osebo, ki jo predhodno ustanovijo. Na ta način se lahko kot fizične osebe izognejo premoženjskemu davku,'' je razložil Lahovnik. Prav zato je opozoril, da je pred samo uvedbo torej treba razrešiti ta vprašanja.

Je rešitev dvig DDV?

Poslanci prav zdaj razpravljajo o predlogu vlade, da naj bi z novelo zakona o DDV nekatero blago in storitve izvzeli iz znižane obdavčitve po 8,5-odstotni stopnji in obdavčili s splošno stopnjo v višini 20 odstotkov.

Kot je znano, gre tu za časopise in revije, hrano za domače živali, čiščenje oken in gospodinjstev, uporabo športnih objektov, frizerske storitve, dobavo lončnic in sadik ter storitve javne higiene. Po izračunih vlade naj bi dvig DDV v državno blagajno prinesel okoli 70 milijonov evrov.

Lahovnik se strinja, da se odpravi nekatere izjeme, ki so obdavčene z nižjo stopnjo DDV, pa niso nujne življenjske potrebščine. Iz vidika enakomerne porazdelitve je prav, da je izjem čim manj, je dajal. Lahovnik meni, da bodo na koalicijske stranke vsekakor pritisnile posamezne interesne skupine. Kot je znano, so nekatere koalicijske stranke že izrazile nestrinjanje z dvigom DDV za nekatere omenjene storitve.

Glede enotnega dviga stopnje DDV pa je Lahovnik opozoril, da bi to seveda imelo določen učinek na inflacijo in dvig cen, kot se je to zgodilo v vseh državah, ki so uvedle takšen ukrep. ''Jaz vidim dvig DDV kot rešitev v skrajni sili, potem ko izčrpamo vse druge možnosti za klestenje javne porabe. V tem primeru da. Ali smo že na tej točki, pa mora povedati finančni minister,'' je dejal Lahovnik.

Plusi, minusi in učinki

Lahovnik je dejal, da bi moralo finančno ministrstvo razdelati vsaj štiri scenarije, in sicer o kriznem davku upoštevajoč predvsem premoženje, o kriznem davku upoštevajoč dohodke posameznikov, o dvigu DDV in o še bolj radikalnem omejevanju javne porabe. Treba je natančno predstaviti prednosti in slabosti in učinke na gospodarstvo, potem pa na tej osnovi opraviti pogovore s socialnimi in koalicijskimi partnerji, nato pa izbrati. ''A izbira se najmanj slabo med slabimi rešitvami,'' je dodal Lahovnik.

''Referendumi tlakujejo pot evropski trojki''

Politiki se trudijo najti rešitve, da ne bi bilo referendumov o slabi banki in o zakonu o državnem holdingu, ki ju vlada predstavlja za ena od ključnih ukrepov v boju zoper krizo.

Lahovnik meni, da sta oba ukrepa potrebna, a seveda nista zadostna pogoja za hitrejše okrevanje gospodarstva.

''Referendumi pa so zadnja stvar, ki jih Slovenija potrebuje. So namreč signal tujim finančnim trgom, da ni enotnosti glede protikriznih ukrepov. S tem pa zvišujejo negotovost v očeh tujih investitorjev,'' je pojasnil Lahovnik in dodal, da bi bilo prav, da se tega instrumenta ne uporablja, saj le poslabšuje situacijo.

''Referendumi tlakujejo pot evropski trojki v Sloveniji. Referendumi so oblika povabila evropski trojki. Takrat ne bomo več sami izbirali med slabimi možnostmi, ampak bo nekdo od zunaj izbral iz vsake variante nekaj in naredil paket, ki bo res zarezal v socialno državo,'' je dejal.

Možna rešitev: davčne blagajne

Če je pri vseh naštetih ponujenih rešitvah še mnogo vprašanj, pa je po besedah Lahovnika ena izmed možnih, menda tudi že pripravljenih, rešitev uvedba davčnih blagajn, ki jih poznajo tudi druge države. Lahovnik je povedal, da je bil ta predlog pripravljen že v času Pahorjeve vlade, a je zaradi bližajočih volitev obležal v predalu, kjer leži še zdaj.

Pojasnil je, da bi s tem preprečili davčne utaje predvsem v gostinstvu in drugih storitvenih dejavnostih. Zdaj sistem namreč ni povezan z davčno upravo in zato prihaja do utaj, saj se prikazuje manjši promet. Z uvedbo davčnih blagajn bi se v državno blagajno nateklo od 60 do 70 milijonov evrov, je ocenil Lahovnik. ''Preden torej razmišljamo o kriznih davkih, je treba pobrati tam, kjer prihaja do davčnih utaj,'' je zaključil Lahovnik.