Četrtina sadja je umazanega, gnilega in plesnivega

Zveza potrošnikov Slovenije je v niz svojih potrošniških testov uvrstila še test sadja, ki ga kupujemo v trgovinah po Sloveniji in v nekaterih trgovinah v našem zamejstvu. Iskali so odgovore na naslednja vprašanja: kako kakovostno sadje dejansko kupujemo, od kod prihaja in ne nazadnje, koliko nas sadje stane?

Trgovine so obiskali v tednu med 28. avgustom in 4. septembrom in v njih med 8.30 in 15. uro nakupili 76 vzorcev različnih vrst sadja. Kupovali so jabolka, kivi, breskve, hruške, grozdje, banane, slive, fige, jagode in lubenice. Cene, kakovostne razrede in poreklo so prepisali z označb v trgovinah. Trgovine so v različnih urah in dneh obiskali kar nekajkrat in čeprav so v posamezni trgovini opazili manjše razlike v kakovosti, bi potrošnikom težko svetovali, kateri dan, ura in trgovina je najboljša za nakupovanje svežega sadja.

Vsekakor velja, da mora biti kakovostno sadje, ne glede na kakovostni razred, nepoškodovano, zdravo, ne sme biti porjavelo, plesnivo, sluzasto ali celo gnilo. Žal se je izkazalo, da kar četrtina vsega nakupljenega sadja ni ustrezala minimalnim merilom kakovosti, ker je bilo sadje umazano, gnilo, plesnivo, sluzasto. Takšno sadje pa ni varno za uživanje, opozarjajo na ZPS.

Slovenska večinoma le jabolka

Zanimive so tudi ugotovitve glede porekla sadja. Presenetljivo je, kako veliko sadja na naših policah pride od zelo daleč, čeprav so v Sloveniji pogoji za pridelovanje razmeroma širokega nabora sadja, ugotavljajo na ZPS. Še najbolj ’slovenska’ so jabolka. Kivi prihaja iz Čila, Nove Zelandije, hruške iz Francije in celo iz Argentine, fige pa iz Turčije. Zanimivo pa je, da je bila večina sadja na italijanskih policah italijanskega porekla, v Avstriji pa večina avstrijskega, italijanskega in španskega.

Nedosledno označevanje kakovosti

Veliko je tudi neskladja in nedoslednosti pri označevanju kakovostnih razredov. Prav tako so ugotovili, da kakovostni razredi pri jabolkih, kiviju, breskvah, hruškah, grozdju in jagodah kar pri 12 odstotkov vzorcev sploh niso bili navedeni, kot to sicer zahteva evropska uredba. Za jasno, pregledno in korektno označevanje je odgovoren trgovec. Njegova odgovornost pa je tudi, da prodaja sadje ustrezne kakovosti. Razlika med slovenskimi in tujimi prodajalnami je tudi v tem, kako trgovec ravna s sadjem. V tujih trgovinah sadje prodajajo kar v originalnih zabojčkih. Tako sadja sploh ni treba premetavati, s tem pa je manjša verjetnost, da bi se sadje dodatno poškodovalo. ZPS ugotavlja, da žal pri nas praviloma ni tako.

A precejšen del odgovornosti za kakovost sadja nosimo tudi kupci. ZPS je med pregledom ugotovil, da je uporaba rokavic žal še vedno bolj izjema kot pravilo, ravno obratno pa so videli v Avstriji in Italiji. Res pa je tudi, da kupcem v dveh naših trgovinah rokavice niso bile na razpolago. Večkrat so videli kupce, ki v iskanju najlepšega ’primerka’ grobo premetavajo in stiskajo sadje. Se pa strinjajo, da je žal pri nas prebiranje sadja do neke mere upravičeno, saj je njegova kakovost še vedno pogosto zelo različna.

Cene za kilogram posamezne vrste sadja se pri nas dokaj razlikujejo od trgovine do trgovine. Cena sadja pa je odvisna tudi od sorte. Najmanjše razlike v ceni med posameznimi trgovinami so ugotovili pri bananah (0,15 evra na kilogram, največje pa pri jagodah in figah, pri katerih je bila razlika kar 4 evre na kilogram oziroma 4,8 evra na kilogram. Za ekološko pridelana jabolka so v povprečju odšteli 2,5 evra več kot za tista iz konvencionalne pridelave, za ekološki kivi pa 3 evre več. Največjo razliko v ceni so ugotovili pri grozdju, in sicer je bilo ekološko v povprečju nekaj manj kot 5 evrov dražje od konvencionalnega.

Tuje dražje, a kakovostnejše

Cene sadja v tujini so bile v povprečju nekoliko višje, je bilo pa pri sadju, kupljenem v tujini, bistveno manj odpadka. Za kilogram jabolk (pa tudi kivijev) so v tujini odšteli dobrega pol evra več, izjema pa so bile fige in jagode, katerih povprečna cena za kilogram je bila pri nas za evro višja. ZPS je tudi ugotovil, da nam očiščeno in narezano sadje, ki ga lahko kupimo v nekaterih trgovinah, trgovci precej zaračunajo.