Slovenija

'Ko je zaropotalo, je učitelj bežal, pa spet ni bilo šole'

Ljubljana, 06. 05. 2015 06.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 14 min
Avtor
Saša Senica
Komentarji
43

Med vojno so bili zaradi prekinitev pouka in tujih ideološko prepojenih učiteljev najbolj prikrajšani učenci. Številne šole so požgali, tako eni kot drugi, učitelje so pregnali in nastavili svoje, šola je bila namreč vedno v službi tistega, ki je vladal.

Šola je bila vedno v službi tistega, ki je vladal, da so lahko že mladi rod vzgajali po svojih merilih, je jasen Anton Arko, profesor ruščine in zgodovine, kustos v Slovenskem šolskem muzeju. In tako je bilo seveda tudi med drugo svetovno vojno, ki se je z nemškim napadom na Jugoslavijo aprila 1941 začela tudi v Sloveniji. Zaradi tega so šolsko leto 1940/41 predčasno končali.

Učenci so postali največje žrtve ideološkega boja v šolah, saj je šola postala aparat ideološke prisile vsakokratne oblasti. Stane Okoliš, direktor Slovenskega šolskega muzeja

Tri tuje armade so si našo deželo razdelile in šolske razmere so se po okupiranih pokrajinah razlikovale, a namen in cilj je bil povsod enak: učence preobraziti v svojo ideologijo. Kot je pojasnil Arko, so bili tudi v šolah najbolj neposredni in nasilni Nemci, Italijani so bili morda za odtenek bolj taktični.

''Zaradi pogostih prekinitev pouka, nasilnega izsiljevanja slovenskega prebivalstva in učiteljev, pedagoško neizobraženih, ideološko prepojenih in slovensko neveščih učiteljev so bili pri izobrazbi in vzgoji najbolj prikrajšani učenci. Postali so največje žrtve ideološkega boja v šolah, saj je šola postala aparat ideološke prisile vsakokratne oblasti,'' je zapisano v katalogu stalne razstave Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja.

Nemška okupacija: v slovenščini se niso smeli pogovarjati niti med odmori

1. in 2. razred slovenske šole v nemškem taborišču v Templinu, junija 1942.
1. in 2. razred slovenske šole v nemškem taborišču v Templinu, junija 1942. FOTO: Slovenski šolski muzej

Na Štajerskem, Koroškem in Gorenjskem so Nemci slovenske šole takoj ukinili, slovenske učitelje in druge izobražence z duhovniki vred pa so izgnali na Hrvaško in Srbijo ali deportirali na prisilno delo v nemška delovna taborišča. Na okupiranem ozemlju so z začetkom šolskega leta 1941/42 uvedli nemške šole in vrtce z nemškimi učitelji, ki niso imeli ustreznih pedagoških znanj, prav tako niso znali slovenščine, bili pa so zagrizeni nacisti. Četudi so razumeli slovenski jezik, se v njem z otroki niso pogovarjali.

V Prekmurju, ki so ga Madžari zasedli aprila 1941, je šola takoj postala steber vnovične madžarizacije. Vsi učitelji, ki niso znali madžarščine, so območje, ki je pred letom 1918 več stoletij spadalo pod ogrsko krono, zapustili.

Še več, učenci se v slovenščini niso smeli pogovarjati niti med odmori. Z grožnjami, da jih bodo izgnali, so na tečaje nemščine silili tudi odrasle. A to ni bil le jezikovni tečaj, ampak propaganda za Hitlerjev tretji rajh, pojasnjuje direktor Slovenskega šolskega muzeja mag. Stane Okoliš v knjigi Zgodovina šolstva na Slovenskem. Učence, ki so kršili pravila, so kaznovali telesno, še pogosteje so jih sramotili.

Tudi vzgoja je bila v smeri ponemčevanja, peli so nemške pesmi, ob jutranjem prihodu so dvigovali nemško zastavo, otroke so vključevali v nacistično mladinsko organizacijo Hitlerjugend.

Premikanje zastavic na zemljevidu, kako napreduje vojska

Za nas v glavnem niso več našli slovenske besede.
''V šoli so bile učiteljice, mislim da večina Avstrijke. Učili smo se nemščine. Pouk, ker seveda nismo znali nemško, je bil vizualen, torej z raznimi plakati oziroma slikami. Se še dobro spomnim, košnja sena, spravilo se na, krme, vse je bilo narisano: kosa, klepanj, klepač, grablje, vile, voz, živina … S tem, da se je takrat za nas pravzaprav veliko spremenilo. Vsi smo prej hodili v dolgih hlačah, kot se je reklo 'cajgaste hlače'. Morali smo si odrezati hlače. Odrezati tako, da smo imeli kratke hlače. Prej na šoli v Globokem ni bilo športnih rekvizitov. Niti žoge, nič. Ti so prinesli potem vse in za nas je bilo to novo in zanimivo. Žog je bilo raznovrstnih, pa so bile potem tudi medicinke. Vsak dan zjutraj, ko smo prišli v šolo, smo imeli telovadbo, potem smo tekli, potem … Pa spomnim se, v razredu je bil en velik zemljevid in učitelj je prestavljal zastavice. Ko so napadli Sovjetsko zvezo, je prestavljal tiste zastavice, kako napredujejo, pa spomnim se, igral je violino, kar nam ni bilo zanimivo, ker je bilo za nas to cviljenje,'' je spomine na šolo v Šolski kroniki, v poglavju Monike Kokalj Kočevar, opisal nekdanji učenec iz Globokega (v besedilu pričevalce ne imenujejo poimensko).

Slovenska čitanka gorenjskih domobrancev.
Slovenska čitanka gorenjskih domobrancev. FOTO: S.S.
Gorenjski domobranci so ustanavljali slovenske šole, ki jih je bilo sicer zelo malo, seveda pa so bile ilegalne, ustanovljene brez vedenja in dovoljenja Nemcev, pojasni Arko. Če so jih Nemci odkrili, so jih seveda takoj zaprli. Spomladi 1945, torej le nekaj mesecev pred osvoboditvijo, so izdali tudi slovenski učbenik s šumniki. Čitanka je bila izdana brez avtorja, ilustracije so podobne nemškima junakoma, na eni izmed ilustracij je tudi napis v nemščini.

Nekdanji učenec v Brežicah pa se pouka med nemško okupacijo spominja, kot zapisano v Šolski kroniki, takole: ''Čas okupacije je prinesel nov režim, nov šolski red, nove učitelje in v dveh mesecih do konca šolskega leta ni mogel bistveno vplivati na nas. Bil pa je toliko drugačen in ostaja v spominu, da je namesto tistega, kolikor toliko dobrega razpoloženja v šolskih klopeh, tudi med učenci zavladalo neko zaskrbljujoče stanje. To se je prenašalo domov, doživljali smo ga na cestah, v medsebojnih stikih. V šoli se, poleg učenja in prepevanja slovenskih pesmi, tudi ni več slišalo ustaljenih besedil in pristopov. Vse je bilo za nas takrat še slabo dojemljivo: vse za firerja, vse za nemški rajh, vse za strogo disciplino, tako da ni bila samo spremenjena učna tvarina v tem času, ampak tudi red šolskega obnašanja. Ti učitelji, za katere zdaj razmišljam, da so bili iz Koroškega in so najbrž tudi razumeli slovensko. Za nas v glavnem niso več našli slovenske besede in je bilo pač mukotvorno življenje vse do konca šolskega leta''.

Številne družine iz Štajerske in Gorenjske so tudi izgnali v Nemčijo na prisilno delo, tudi otroci, starejši od 13 let, včasih tudi mlajši, so morali delati. Za mlajše je bilo le v redkih taboriščih organizirano poučevanje, če je že bilo, je bilo to zelo osnovno.

Italijanska okupacija: v učbenikih so prelepili fotografije

Italijani so po okupaciji ravnali nekoliko drugače. V Ljubljanski pokrajini so Slovencem, drugače kot pred vojno na Primorskem, s posebnim statutom priznali kulturno avtonomijo. Dotedanji jugoslovanski šolski sistem je ostal nespremenjen, uporabljali so iste učbenike, le da so denimo prelepili slike jugoslovanskih kraljev z Mussolinijem, je povedal Arko. Torej, spremenili so učne načrte za zgodovino (poveličevali so italijansko-rimsko zgodovino), zemljepis in državoznanstvo.

Na vseh stopnjah izobraževanja je bil obvezen pouk v slovenskem jeziku, italijanski je bil izbirni, tega so vsiljevali zlasti učiteljstvu in odraslim. Fašistični pritisk se je poznal z uvedbo obveznega pozdrava in pri siljenju otrok in učiteljev v fašistične mladinske in delavske organizacije. Otroke so fašisti poskušali pridobiti tudi z različnimi ugodnostmi, od organizacije šolske prehrane do sodelovanja v športnih organizacijah, in z darili, našteva Okoliš v Zgodovini šolstva na Slovenskem.

Učenci v šoli pod italijansko okupacijo, marec 1942. Italijanska oblast je šolarje vabila k članstvu v mladinski fašistični organizaciji.
Učenci v šoli pod italijansko okupacijo, marec 1942. Italijanska oblast je šolarje vabila k članstvu v mladinski fašistični organizaciji. FOTO: Slovenski šolski muzej

Italijani so se vseskozi pripravljali na trenutek, da bi slovensko šolstvo, tako kot na Primorskem, popolnoma nadomestili z italijanskim. S krepitvijo slovenskega osvobodilnega gibanja, ki so ga prevzeli komunisti, je tudi italijanski okupator postajal vse bolj nasilen. Med interniranci v italijanskih taboriščih je bilo tudi veliko učiteljev in celi razredi dijakov. V taborišču Gonars so dijaki konec šolskega leta 1942/43 opravljali celo maturo.

Kapitulacija Italije: italijanščino zamenjala nemščina

8. septembra 1943 je Italija kapitulirala. Vsi so se v Ljubljanski pokrajini spraševali, kaj bo zdaj, ko je območje zasedel nemški okupator. Bistvenih sprememb ni bilo, italijanščino je zamenjala nemščina, na Štajerskem in Gorenjskem pritisk Nemcev po kapitulaciji njihovih zaveznikov ni popustil.

Vsi so se v Ljubljanski pokrajini spraševali, kaj bo zdaj, ko je območje zasedel nemški okupator.

Se pa je položaj šolstva izboljšal na Primorskem. ''Med nemško zasedbo Primorske (1943-45) so Slovenci začeli obnavljati slovensko šolstvo, ki ga je zatrl fašizem že v dvajsetih letih. Na podeželju, kjer ni bilo utrjene politične oblasti, so nastale prave slovenske ljudske šole na pobudo duhovnikov in šole pod nadzorstvom krajevnih odborov OF. V večjih središčih, ki so bila pod nadzorom Nemcev, pa so prav tako nastale slovenske šole, ki jih je nemški okupator uradno dovolil. Med temi so v Gorici, jeseni 1944, obnovili popolno slovensko gimnazijo,'' je zapisano v katalogu Šolstvo na Slovenskem.

Z odhodom Italijanov pa je enega izmed vrhuncev dosegla državljanska vojna. ''Z njihovim (italijanskim op.a.) odhodom se je državljanska vojna med partizanskim gibanjem pod vodstvom komunistične partije na eni in protikomunističnimi vaškimi stražami, ki so bile do italijanskega razpada pod italijanskim nadzorom, ter nacionalističnimi oddelki jugoslovanske vojske v domovini na drugi strani razvnela do prvega vrhunca. S partizansko vojaško zmago so vsa območja, ki jih je zunaj pomembnih prometnih komunikacij ni zasedla nemška vojska, prišla pod novo revolucionarno oblast, ki je povsod, kjer je bilo mogoče, predvsem pa na podlagi do takrat delujočih šol ustanavljala partizanske šole,'' je zapisal Okoliš v Zgodovini šolstva na Slovenskem. Delovanje partizanskih šol je v okupacijskih razmerah postalo neposredno povezano z uveljavljenjem nove revolucionarne oblasti.

Muljava: Italijani so šolo požgali, pouk so imeli kar v gostilni

Prizadete so bile vse šole, tako v mestih kot vaseh. Okupatorji so jih zasedli, velikokrat so jih tudi požgali. Med takšnimi je bila tudi majhna vaška šola na Polju pri Muljavi. Iz okoliških vasic je šolo takrat obiskovalo 93 otrok, poučevala pa sta jih Janko Arnšek, šolski upravitelj, in Ančka Verbič. Muljava je bila del Ljubljanske pokrajine in tako pod italijansko okupacijo. Pouk je potekal v slovenščini, dopisi - tudi spričevala - pa so bili dvojezični. Kaj kmalu so tudi Italijani postali bolj nezaupljivi in 7. julija 1942 so šolo požgali, poleg nje še občinsko stavbo, kjer je stanoval šolski upravitelj.

Ko so se pripravljale ofenzive, je učitelj vzel svojo torbo in šel v 'hosto', nas pa je poslal domov. Milka Zajc, nekdanja učenka na Muljavi
Naslednje šolsko leto se je začelo šele 31. marca 1943, ko so šolo organizirali kar v gostilni, in sicer v prostoru, ki je bil namenjen za trgovino. Arnšek se je preselil v Ljubljano, šolo je vodila Verbičeva, ki je poučevala vse razrede. Nekateri otroci so imeli do šole slabo uro hoda, cest še ni bilo in številni starši so se bali pošiljati svoje otroke v šolo. Od 1. septembra 1943 do 24. januarja 1944 ni bilo pouka, nato pa je na šoli poučeval partizanski učitelj Cveto Butkovič. Po vojni 15. oktobra 1945 se je pouk (učili so računstvo, zgodovino, slovenščino, telovadbo in petje) nadaljeval še vedno v zasilnih prostorih v gostilni. Zaradi vojne so v prvem in drugem razredu sedeli tudi otroci, stari 13 ali 14 let, saj so pozabili osnovno znanje, so zapisali v zborniku ob 100-obletnici šolstva na Muljavi.

Šolsko spričevalo Milje Zajc iz leta 1940/41. Spričevalo je bilo dvojezično.
Šolsko spričevalo Milje Zajc iz leta 1940/41. Spričevalo je bilo dvojezično. FOTO: S.S.

Učenka v tistem času je bila tudi Milka Zajc, ki je prve razrede šole opravila še v šoli na Polju. ''Italijani so 1942 leta šolo požgali, kmalu po tistem pa smo šolo že imeli pri Obrščaku, kjer je bila na levo trgovina,'' se spominja. Italijanščine se jim med okupacijo ni bilo treba učiti, prav tako v šolo nikoli niso vkorakali vojaki. Spominja se učitelja v šoli na Polju, ki je bil po njenih besedah begunec z Madžarskega, ki je bežal pred okupacijo. ''Še dobro se ga spomnim, da je bil starejši možiček, po poklicu je bil učitelj. Kadar se je razburil, je vedno jezno poudaril: Moji Madžarčki so bili stokrat boljši, kot ste vi,'' je dejala. Tega stavka se spominja tudi Slavko Zajec, prav tako z Muljave. Oba sta potem pouk obiskovala pri Butkoviču. ''Ko je zaropotalo, je učitelj bežal, pa spet ni bilo šole,'' je povedal Zajec. ''Ko so se pripravljale ofenzive, je Cvetko vzel svojo torbo in šel v 'hosto', nas pa je poslal domov. Pa se je pomirilo, pa smo se spet dobili. Ko se je bilo treba skriti, nam je vedno rekel, naj strgamo iz zvezkov ali knjig, če je kaj takega napisanega. V primeru, če bi prišle stvari v napačne roke,'' je nadaljevala Zajčeva. ''Butkovič je bil mlad fant, okoli 18 let star,'' ga je opisal Slavko Zajec in dodal, da je igral na kitaro. ''Prej tega tu nisi slišal,'' je dodal. Prav zaradi tega so otroci na pamet znali vse partizanske pesmi. V partizanski šoli ni bilo več verouka.

V spominu naših sogovornikov se je ohranila tudi proslava ob 100. obletnici rojstva muljavskega pisatelja Josipa Jurčiča. ''Butkovič me je učil Jurčičev testament, ki sem ga deklamirala ob slovesnosti ob odkritju spominske plošče na Jurčičevi rojstni hiši. Še danes ga znam. Takrat je bilo to najbrž že osvobojeno ozemlje. Na prireditvi so še nekaj malega peli, tam so bili partizani v uniformah, pa vsi učenci smo se udeležili proslave,'' je povedala Milka Zajc.

Žena Slavka Zajca, Marija Zajec je v mladosti živela v sosednji vasi, a šolo je morala obiskovati na Krki. Stezice do šole so držale skozi gozd, pot je bila dolga krepko uro hoda. Ob začetku vojne je končala peti razred, nato pa je bila zanjo šola končana. V gozdovih so se skrivali vojaki in za otroke je bilo prenevarno. Spominja se, da so po vojni hodili v nadomestno šolo, nekajkrat na teden, da so obnovili znanje.

Partizansko šolstvo

Učenci osnovne šole v Rožancu, primer partizanskega šolstva.
Učenci osnovne šole v Rožancu, primer partizanskega šolstva. FOTO: Slovenski šolski muzej

17. maja 1942 je Izvršni odbor Osvobodilne fronte izdal poseben odlok o poslovanju šolstva na osvobojenem ozemlju. V njem je med drugim zapisano: ''Šolsko vodstvo tvori celoten učiteljski zbor, ki si iz svoje srede izvoli po večinskem načelu šolskega vodjo, ki mora biti narodno neoporečen in vzoren ljudski vzgojitelj. Šolsko vodstvo sklepa o ukrepih, ki so potrebni za poslovanje tako v upravnem pogledu kakor v pogledu pouka in vzgoje, skladno z duhom narodnoosvobodilne borbe slovenskega naroda, ki uresničuje njegove najvišje narodne cilje: osvoboditev, združitev, popolno samoodločbo slovenskega naroda in popolno ljudsko demokracijo''. V praksi je šlo to počasneje, saj osvobojena ozemlja niso bila trdne nepremakljive enote.

Od začetka šolskega leta 1943/44 do osvoboditve leta 1945 je delovalo najmanj 400 in največ 531 šol, po večini z enim oddelkom.

Po zlomu Italije se je partizansko šolstvo okrepilo, pouk po novih načelih je potekal v že obstoječih šolah, na Primorskem pa so ustanavljali nove šole. ''Življenje v partizanskih šolah se je nenehno spreminjalo. Po bojih in ofenzivah je bilo treba vedno znova vzpostaviti organizacijo, zamenjati prostore, pridobiti učne pripomočke in načrtovati delo. Najboljše pogoje za delo so imele partizanske šole v Beli krajini, na Dolenjskem in Notranjskem, najbolje so bile sprejete na Primorskem, najtežje razmere pa so bile na Gorenjskem in Štajerskem,'' je pojasnil Arko iz Slovenskega šolskega muzeja.

Šola po drugi svetovni vojni

''Z zmago revolucije se je ideologija boja za komunizem v šoli nadaljevala po vojni. Z ideologijo se je poslej napajal ves šolski sistem,'' poudari Okoliš. V obdobju enopartijskega totalitarnega sistema po drugi svetovni vojni se je v šolstvu zgodilo toliko in tako globoke spremembe kot v nobenem prejšnjem obdobju. Oblast je iskala različne poti, kako bi šolstvo čim bolj prikrojila svojim potrebam.

Zgodovinska podlaga razvoju povojnega šolstva je bilo partizansko šolstvo med vojno, ki je temeljilo na nekritičnem posnemanju šolstva v Sovjetski zvezi in podrejanju njeni pedagogiki. Pazili so tudi, da so iz izobraževanja odstranili vsak vpliv cerkve.

OŠ v Rovtah 1951. Ker so bili očetje nasprotniki režima, so bili po vojni pobiti, otroci pa so ostali brez humanitarne pomoči in štipendij, zapostavljeni, politično preganjani in zasmehovani, so zapisali v Slovenskem šolskem muzeju.
OŠ v Rovtah 1951. Ker so bili očetje nasprotniki režima, so bili po vojni pobiti, otroci pa so ostali brez humanitarne pomoči in štipendij, zapostavljeni, politično preganjani in zasmehovani, so zapisali v Slovenskem šolskem muzeju. FOTO: Slovenski šolski muzej

''Predvsem v prvih povojnih letih je bila šola tudi prostor diskriminacije otrok premaganih političnih in idejnih nasprotnikov. Take otroke so načrtno zapostavljali in preganjali. Učitelji, ki so sprejeli vlogo priganjačev režimske ideologije, so jim dajali nižje ocene in jim s tem preprečevali nadaljnje šolanje,'' je opisano v Zgodovini šolstva na Slovenskem. Nad drugače mislečimi so pritisk izvajali tudi na učiteljiščih. Leta 1952 so tako zaradi politične neprimernosti na mariborskem učiteljišču obravnavali 30 dijakov in dijakinj, tri so izključili, ostalim so svetovali, naj prostovoljno zapustijo šolo.

V Motniku je živela domačinka, brezposelna učiteljica s končanim učiteljiščem in delovnimi izkušnjami, ki pa naj ne bi bila politično ustrezna.

V prvih povojnih letih so učitelje razdelili na starejše strokovno usposobljene in na mlade, politično zanesljive. Nadzor učiteljev je bil oster in nepopustljiv. Prvo leto po vojni, ko se je še vedno kazala vsa njena razsežnost, je bilo še posebej hudo, sploh na podeželju. V Šolski kroniki tako predstavijo zgodbo Marice Žavbi, ki je kot 19-letno dekle odšlo učiti v Tuhinjsko dolino. Ob prihodu tja jo je prestrašil pogled na požgane hiše. Decembra 1943 so partizani požgali šolo, ker je bila v njej nemška postojanka. Skoraj nikjer ni bilo mogoče takoj začeti s poukom, do začetka 50 let so bile stavbe tudi brez elektrike. Strokovno usposobljenih učiteljev večinoma ni bilo, učile so predvsem tečajnice. ''Zaradi hudega pomanjkanja izprašanih učiteljev so se šolske oblasti sprijaznile tudi z ideološko sumljivimi učitelji. V Motniku je živela domačinka, brezposelna učiteljica s končanim učiteljiščem in delovnimi izkušnjami, ki pa naj ne bi bila politično ustrezna, ker je bila vdova po rudarskem inženirju nemškega rodu.'' Po posredovanju so jo vendarle namestili in je uspešno v zadovoljstvo vseh poučevala do upokojitve, je zapisano v zgodbi Žavbijeve.

Prepoved opravljanja učiteljskega poklica je doletela vse verne učitelje. V srednjih šolah so počasi ukinjali latinščino, ker so jo povezovali s cerkvijo, in nemščino zaradi povezave z nacizmom. Spreminjali so učne načrte, učbenike, v šolskih besedilih je prevladovala borbena, partizanska vsebina. Ideologijo so vnašali tudi s proslavami.

Viri in literatura:

Okoliš, Stane, 2009: Zgodovina šolstva na Slovenskem. Ljubljana: Slovenski šolski muzej
Okoliš, Stane. Ribarič, Mateja. Balkovec Debevec, Marjetka, 2002: Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja III. (od 1918 do 1991). Ljubljana: Slovenski šolski muzej
Drovenik Čalič, Tatjana, 2008: Šola mojega spomina v Šolski kroniki. Ljubljana: Slovenski šolski muzej
Kokalj Kočevar, Monika, 2008: Učitelji in šolstvo med in po drugi svetovni vojni skozi oči življenjskih zgodb otrok - prisilnih in suženjskih delavcev v Šolski kroniki: Ljubljana: Slovenski šolski muzej
Kastelic, Zlata, 2011: Podobe preteklosti - čas med vojno v Podružnični šoli Muljava, ob 100-obletnici šolstva na Muljavi 1910-2010, Muljava: Osnovna šola Stična

KOMENTARJI (43)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

funi
06. 05. 2015 21.10
+1
To je najbolj uveljavil Karderlj
Ov3r9000
06. 05. 2015 16.08
+8
Moram pohvalit 24ur za uvedbo te rubrike je precej izčrpna, tudi glede na splošno (ne)razgledanost (mladih) generacij je koristna, da boljše lahko razumemo kako smo prišli do tu kjer smo.
Ramzess
06. 05. 2015 15.19
+3
"šola je bila namreč vedno v službi tistega, ki je vladal" To se ni spremenilo, ... še vedno je in bo, v tem sistemu.
BobbyP
06. 05. 2015 14.58
-4
Kaj še vedno lezejo tej partizani iz gozdov, da ste tako "zapeli" ta teden?
odpisan2x
06. 05. 2015 14.41
-1
ni ni bilo šole ,a jo je kar sabo nesu-modeli
ceta69
06. 05. 2015 13.52
+6
žal zgodovino pišejo samo zmagovalci na ostale pa vsi pozabijo
mastablasta
06. 05. 2015 13.39
+0
eh meni bi bilo tudi prav da ni učiteljev v šoli ki bi hkrati poučevali vero.. ker če maš to potem tisto kar ven pride ni ni kaj bistveno drugačno od islamske države. saj te verske šole, madrase, ki jih imajo. to niso slabe šole, saj vsi ki poučujejo vero niso slabi. problem je da jo potem lahko poučujejo tudi tisti, ki si želijo še več zla na svetu. zato je najbolje da se ta debata umakne iz šole. in se čisto strinjam da tisit, ki pa hoče imeti verouk naj ga ima izven šole.
Ramzess
06. 05. 2015 15.22
-4
V šolah bi morali imeti nauk ver, kar pa je težava, kdo bi to učil in zaradi različnega nauka ver, ... denimo zakaj ona uči nauk o reinkarnaciji, naša pa ne, ... krščanska vera je namreč nauk o reinkarnaciji izbrisala in vnesla nauk o peklu, vicah in nebesih. Vendar pri brisanju nauka o reinkarnaciji ni bila čisto temeljita.
Ferdo Crni
06. 05. 2015 12.36
+4
Kdo neprestano spreminja zgodovino, učne načrte, zgodovinske knjige? Gremo od začetka - komunisti so dejali, da je čas za revolucijo, razredni boj in boj proti okupatorju (ko je bila napadena mati CCCP). Potem so dejali, da se borimo za sovjetsko slovenijo, Stalina in Tita. Potem so dejali da se NISO borili za sovjetsko slovenijo in Stalina ampak le za jugoslavijo, revolucijo in Tita. Potem so dejali da se borijo skupaj z zavezniki. Potem so dejali da so zavezniki imperialisti in sovražniki. Potem so dejali da smo se borili za "bratstvo in enotnost" jugoslovanskih narodov in narodnosti, za eno partijo in enega vodjo. Potem so dejali da se NISO borili za jugoslavijo ampak za samostojno slovenijo. Potem so dejali da NISO izvajali revolucije in razrednega boja ampak so osamosvajali slovenijo. Potem so dejali da se niso borili za socializem, eno partijo in enega vodjo ampak za pluralizem, osebno svobodo, demokracijo in evropo. Dejali so tudi, da so se borili proti imperializmu Britanije, Francije, ZDA.... potem so pravili, da so se borili za skupno evropo, ki so jo ustanovile Nemčija, Britanija, Francija....... torej "imperialisti".
mastablasta
06. 05. 2015 13.40
+0
sam ko to ni govril en človek ali ena skupina ljudi. vejretno misliš na stranke, ki so imele korenine v nekdanji oblasti. ampak to niso bili vedno isti ljudje skozi leta. tudi tam se menjajo generacije.
zvit kot presta
06. 05. 2015 14.35
+3
Spranex
06. 05. 2015 11.35
+3
Še danes so otroci prikrajšani v šoli, učijo jih nepomembne stvari v nedogled vse tja do konca srednje šole. Ne vem zakaj je treba človeka 10+ let učit eno taisto. Pride v srednjo šolo in je več teorije o vseh drugih zadevah, ki bi jih že iz osnovne moral vedeti, kot pa dejanskega praktičnega dela za izbran poklic. Učijo profesorji, ki pojma nimajo o področju ki ga učijo, razen da znajo prebrat vnaprej pripravljeno gradivo in tam sedijo medtem ko tamali prepisujejo. A temu se reče učenje???. Učitelji iščejo pomankanje znanja ne zato, da bi vedel kje je potrebno ga izboljšati ampak zato da potem lahko ravno s tistim kančkom naznanja ti zabije negativno oceno v tisto njihovo biblijo od redovalnice. Potem se pa ljudje pritožujejo, kako otroc nič ne znajo. Valda da ne zna, zna ti zrecitirat prešernove pesmice in jih analizirat, nima pa pojma kako se pravilno uporablja izvijač ali kladivo. Me zanima kaj bodo otrokom v glave podtikal, ko/če bodo uvedli državljansko in domovinsko vzgojo.
medo90
06. 05. 2015 12.31
-3
Bravo se strinjam. Predvsem nikoli nisem razumel enačbe z črkami, le kaj to večina potrebuje v življenju in zaradi takih nerazumevanj in intrig učiteljev je marsikateri učenec prikrajšan oz. uničen za celo življenje. V mojih časih je bila učiteljica matematike, ki je bila "jasnovidna" in je vedela kdo je perspektiven in kdo ni. Žal jo moram razočarat in jaz sem dosegel svoje in še več.
mastablasta
06. 05. 2015 13.43
+1
@Spranex - delno je to res. po drugi strain pa nismo tako slabi v svetovnem merilu po samem znanju. manjka nam res prakse @medo - odvisno kaj ti je cilj. meni še vedno koristijo na tak ali drugačen način. če bi zajadral v bolj naravoslovne vede in poklice pa bi bil to znanje nujno. gre mislim da bolj za razumevanje povezav, pogojev... pri teh osnovnih enačbah.
Ramzess
06. 05. 2015 15.24
+0
Prej ali slej spoznamo, da e veliko šolskega znanja balast poln nekih napak in nepravilnosti. Ivan Mohorič je lepo pisal o tem.
Spranex
06. 05. 2015 20.50
+1
@mastablasta = vem vem da nismo slabi, saj veliko slovencev je izjemno uspešnih AMPAK mnogo takih je svoje znanje uveljavilo v tujini kjer znajo ceniti znanje. Pri nas si lahko še tako pameten in ne vem kaj ampak te ne bojo šmirglal 5 posto sam zato ker nimaš urejene frizure po njihovih merilih. Žal so naše šole kot hlevi kjer producirajo poslušne ovčke ki so lahko vesele da živijo v naši "blaženi" državici.
Ferdo Crni
06. 05. 2015 10.59
+3
Tale članek je kar odličen. Pokaže namreč vse svinjarije vseh treh izmov. Fašizem komunizem, nacizem. Evropa je to odlično spravila pod isto streho zločinskih sistemov. Le Milan Kučan je nasprotoval takšni definiciji in izvzel komunizem, za kar je bil deležen protesta v Evropskem parlamentu.
blazter
06. 05. 2015 08.48
+17
No mi vsi pametni. Pojdimo mi v partizane, glede na trenutno zatiranje, v gozd, fehtat hrano,in se borit za boljše življenje. Če zmagamo bomo čez 50 let tudi na istem kot sedanji borci, ob menjavi sistema, oblasti. Kljub dejstvu ,da smo ljudem omogočili 50let solidnega življenja, v katerih smo si lahko ustvarili dobrine , ki omogočajo skupno življenje nam, našim potomcem in vnukom. V isti hiši.
blazter
06. 05. 2015 09.03
+0
Ferdo Crni
06. 05. 2015 10.57
+4
Stanje kakršno je danes je kopija stanja v bivši jugoslaviji pred njenim propadom. To ni nič čudnega, saj nas v glavnem vodijo politiki in ideološki nasledniki takratnega sistema, evroskeptiki in jugonostalgiki. Seveda se danes zgovarjajo na "kapitalizem" kakor so se tudi v jugi.
Krta?a 21
06. 05. 2015 08.40
+8
Ideološko pranje možganov v šoli poteka tudi danes....
PonosenKomunist
06. 05. 2015 08.35
+4
Le desničarji in rasisti, no v bistvu so isti, lahko požgejo šolo, izganjajo ljudi zaradi barve kože, vere.....vse na desni je ZLO.
fafajonka
06. 05. 2015 09.35
-2
Če hodiš samo na DESNO, slej ko prej prideš na LEVO :-))
zvit kot presta
06. 05. 2015 10.47
+5
PonosenKomunist, tudi v naši vasi so ljudsko šolo požgali komunisti, poleg nje pa še župnišče. Pouk je potem potekal v bližnji hiši ene velike kmetije, pa se je tudi njim zgodilo, da jim je nepojasnjeno zgorel hlev (domačini so sicer vedeli, da ga je pokuril domačin aktivist iz OF). Pa so v šolo hodili samo domači, slovenski otroci. In dvomim, da so bili ti požigalski komunisti "desničarji in rasisti"m kot praviš. No ja rasisti že mogoče....
Ferdo Crni
06. 05. 2015 10.50
+4
No ja... če tule beremo komentarje iz strani menda človekoljubne levice poslušamo same pozive k pobojem drugačemislečih in hvaljenje grozljivih povojnih zločinov.
Slovenija tone
06. 05. 2015 08.17
+7
Pri nas so šolo zažgali partizani.
antiXfashizmXeuXgso
06. 05. 2015 08.22
+4
korintos23
06. 05. 2015 08.32
+6
Slovenija tone, a ste v njen vzgajali *upnik jugend? hahahaha
Slovenija tone
06. 05. 2015 09.05
+3
Ne, nobenega Rupnika ni bilo, bil je samo križ. S šolo vred je pa zgorelo še pol vasi.
fafajonka
06. 05. 2015 09.37
+13
V sosednji vasi je en piroman zažgal šolo, ker ni hotel povedati ali je rdeč ali bel, so ga namlatili, da je bil črn :-))
antiXfashizmXeuXgso
06. 05. 2015 09.42
+9
glede na to, da so partizani večinoma bili tudi kristjani, katoliki in da so takrat ljudje na splošno bili precej bolj verni kot so danes, ni bil problem križ, problem je bila izdaja in kolaboracija, ki se je vršila pod križem in v imenu križa.
asgard
06. 05. 2015 13.51
+4
ali pa indoktrinacija z strani komunizma. Me prav zanima koliko vernih "borcev" ima sedaj pokojnino. Verjetno noben, ker so prave partizane pobili lastni komunistični izrodki !!!
antiXfashizmXeuXgso
06. 05. 2015 14.18
-1
Janez Stanovnik npr. verjame v boga.... je vsaj toliko versko indoktriniran kot komunistično.
VSEZNALECno1
06. 05. 2015 07.57
+3
Prav...torej učitelji niso basal 10000 na let s honorarji ...
VSEZNALECno1
06. 05. 2015 07.57
+2
Die einemaister
06. 05. 2015 07.45
+3
Dejte prosim nehat s temi temami o drugi svetouni vojni in pred 70 leti itd. Mlade zanima kaj bo čez par let in pa al bomo sploh službe meli
pepe007
06. 05. 2015 08.15
+10
Zgodovina se ponavlja. Nikoli sicer povsem dobesedno, vzorci pa se zmeraj najdejo. Tudi danes se tlači ideološke teme v šole. Zato je zgodovino dobro poznati.
Die einemaister
06. 05. 2015 16.10
+1
Zgodovina ti ne napouni lonca, delo in razvoj pa ja, zato pa Slovenija ki sr vedno živi v 2 svet. Vojni je danes po razvoju in napredku malo naprej od leta 45
ronson1
06. 05. 2015 07.25
-3
Ja to je pa res aktualno in sodi na naslovnico??
milan-hisan
06. 05. 2015 07.48
-1
Komunistična propaganda. Se vidi v čigavih rokah so mediji.
korintos23
06. 05. 2015 08.33
+4
milan-hisan, a pri vaši familiji ste vsi tak malo kak tak? Več veš več veljaš, zakaj se otroci tega ne bi učili in vedeli, a vas je sram???
PonosenKomunist
06. 05. 2015 08.38
+2
Milan hisan pa beri vaša skrapucala ognjišče, demokracija.... Kaj počneš tle polpismeni?
za jutri
06. 05. 2015 12.23
+2
KOMUNIST pa res ne more biti ponosen razen na to,da so komunisti mnogokrat prekašali ostale "iste" tako po okrutnosti predvsem pri zločini nad lastnim narodom,česar drugi "isti" niso počeli tako okrutno.Seveda obstaja razlog za tako početje- večino komunističnega vodilnega kadra se je šolala v komunistični Meki-pri velikem STALINU,ki brez konkurence vodi na lestvici najokrutnejših vojnih zločincev...

Piškotki

To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.

Omogoči uporabo piškotkov za ogled video vsebin, za boljše delovanje in napredno oglaševanje in si ob pregledu vsebin zagotovi optimalno uporabniško izkušnjo. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.