Slovenija

Kupujete 'zdrava' živila? Testiranje 6000 vzorcev pokazalo zavajanje kupcev

Ljubljana, 10. 10. 2012 11.19 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Raziskovalna skupina, ki je preverila 6000 živil, ki so označena s trditvami o omega-3 maščobnih kislinah in prehranskih vlakninah, je ugotovila, da so zdravstvene trditve pogosto preveč splošne ali celo znanstveno neutemeljene in zavajajo potrošnika.

Inštitut za nutricionistiko je predstavil rezultate prve raziskave uporabe prehranskih in zdravstvenih trditev na živilih na slovenskem tržišču. Pregledali so označevanje 6000 funkcionalnih živil in njihovo kakovost ter dodatno preiskali 32 naključnih vzorcev. Vključeni so bili vzorci živil, označeni s trditvami, ki se nanašajo na omega-3 maščobne kisline in prehranske vlaknine.

Z vlakninami in omega-3 maščobnimi kislinami bogata živila?
Z vlakninami in omega-3 maščobnimi kislinami bogata živila? FOTO: Thinkstock

Za živila, označena s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami, namreč velja posebna zakonodaja, ki potrošniku zagotavlja pravico do obveščenosti in preprečuje zavajanje potrošnika.
Rezultati raziskave pa so pokazali, da označba prav nobenega obravnavanega vzorca ni bila skladna z novo zakonodajo, ki bo v uporabi od 14. decembra letos.

Največ neskladnosti je bilo ugotovljenih na področju uporabe zdravstvenih trditev, saj so te pogosto preveč splošne ali pa celo znanstveno neutemeljene, kar predstavlja zavajanje potrošnika. "V raziskavo so bila vključena žita za zajtrk, testenine in piškoti, kjer se pogosto pojavljajo različne trditve o prehranskih vlakninah. Poleg tega smo obravnavali tudi različne namaze in jajca, označene s trditvami v povezavi z omega-3 maščobnimi kislinami. Kar polovica obravnavanih živil, na katerih je bila prisotna trditev za omega-3 maščobne kisline, ni imela označene količine omega-3 maščob v izdelku, v nekaterih primerih pa niti označbe hranilne vrednosti. Gre za neskladne označbe, saj potrošnik na ta način nima vpogleda v sestavo izdelka in količino prisotnih koristnih sestavin. To mu tudi onemogoča primerjavo med konkurenčnimi izdelki. Takšna neskladnost je bila še posebej pogosta pri jajcih, kjer podatka o vsebnosti omega-3 maščob ni bilo na označbi niti enega obravnavanega vzorca. Veliko bolj spodbudni so bili rezultati laboratorijskih analiz, ki so pokazali, da analizirani vzorci ustrezajo merilom za uporabo prehranskih trditev," je povedal Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.

Tudi trditve o vsebnosti prehranskih vlaknin so med zelo pogostimi na tržišču, njihova uporaba pa je natančno predpisana. Kar dve tretjini obravnavanih vzorcev ni bilo označenih skladno z določbami zakonodaje splošnega označevanja in označevanja hranilne vrednosti živil. Poseben primer so predstavljale z vlakninami bogate testenine, ki so večinoma vsebovale premalo vlaknin za rabo prehranskih trditev. Na živilih uporabljene trditve morajo namreč veljati za živila, pripravljena za uporabo, v tem primeru torej za kuhane testenine.

Špageti
Špageti FOTO: Thinkstock

"Nosilci živilske dejavnosti morajo še letos odpraviti vse neskladne označbe in potrošniku ponuditi kakovosti primerno označena živila, zato je Inštitut za nutricionistiko zanje pripravil tudi posebna izobraževanja in možnost neodvisnega preverjanja označb živil, s čimer želimo po svojih močeh prispevati k odpravi neskladnosti," pravi Pravst.

Potrošnik običajno prepozna funkcionalna živila tako, da na njih opazi različna sporočila o posebnih lastnostih, na primer prehranske in zdravstvene trditve. Slednje so na slovenskem tržišču dovoljene šele po letu 2006, ko je Evropska unija sprejela uredbo, s katero je poenotila uporabo trditev na celotnem območju skupnosti. Pri tem je še posebej pomembno, da morajo trditve temeljiti na verodostojnih znanstvenih dokazih in ne smejo zavajati potrošnika.

Do največjega premika pri uveljavljanju te uredbe bo sicer prišlo letošnjega decembra, ko bo konec prehodnega roka in se bodo lahko uporabljale izključno odobrene zdravstvene trditve, nedovoljene pa bo treba umakniti s tržišča. To naj bi imelo velik vpliv na tržišče in predstavlja izziv tako za nosilce živilske dejavnosti in potrošnike kot tudi za inšpekcijske službe, ki preverjajo izvajanje živilske zakonodaje.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (107)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

hotchilipoper
12. 10. 2012 09.09
V glavnem nam prodajajo samo svinjarijo, izvažamo pa tabolš robo
Tonček Balonček
11. 10. 2012 10.00
Kaj pa ej naravnega pri kletarjenju kakovostnih vin? Kvasovke dodajoi svoje, žveplo tudi, mošt temperirajo umetno, dodajajo še razne druge reči itd. A gre za zavajanje?
I_LL_BE_BACK
11. 10. 2012 10.21
Tomy67
11. 10. 2012 13.46
Tomy67
11. 10. 2012 09.46
kmetijska zemljisca prodajajo po dragih cenah za zazidavo, stanovanj nihce ne kupuje, zemlje za pridelavo hrane pa kmalu ne bo vec!
Tonček Balonček
11. 10. 2012 09.52
+0
Zemlja se zarašča, EU nam določa, kaj in koliko lahko zasejemo, koliko mleka in še česa lahko pridelamo sami itd. A sploh poznaš kmetijsko politiko v Evropi?!
Tomy67
11. 10. 2012 13.45
ne, jo pa očitno ti zelo dobro. predlagam da kupiš tista prazna stanovanja, da zemlja ne šla v nič ;) če je problem zaraščanje zemlje je treba pač sprejeti ukrepe, da se to ne dela več. ne verjamem da bi nam kdo prepovedoval koliko osnovnih živil lahko pridelamo, če imamo njihov primanjkljaj - ne govorim o sladkorni pesi ipd, ampak o pšenici, koruzi, solati,...
Tomy67
11. 10. 2012 09.44
+1
samooskrba pa taka. eni nimajo za kruh
Tonček Balonček
11. 10. 2012 09.54
+1
Samooskrbe ni že 2000 let! Iemli so jo pa v ohišnicah Rusi za časa komunizma! A to ej zdaj tudi naša perspektiva, kot ppodržavljanej bank in podjetij, a gremo spet v tiste čase?! Kaj je z vetrom sprememb?
gospakatja
11. 10. 2012 07.11
pa saj ni res! da smo slovenci neizmerno naivni kar se tiče financ se je že vedelo, ampak da verjamejo tudi takim pravljicam....!!!!!!!!!!!!!! to me spominja na neko kampanjo za prodajo sončničnega olja še v prejšnji državi, češ, to je olje, ki ne vsebuje holesterola- in ljudje so res to olje množično kupovali!!!! o sancta semplicitas!!
krtaca15
11. 10. 2012 03.33
+0
Kdo vas je pa podmazal institutarji? Omega 3 je na vso moc pomembna? Kaj pa titanov dioksid, zivo srebro, svinec, aspartam, radiacija, da ne nastevam dalje. To bi morali pisati na skatlah! Vem da so te zadeve povsod v teh aldi pakiranjih, samo ne vem kolicine. Institut ugotovil da so makaroni zdravo zivilo? Od kdaj? Od takrat ko je nekdo podmazal? Celiakia je pa kar z lufta a? Mal napisite o beli moki in svinjariji ki jo delate z njo....
krtaca15
11. 10. 2012 03.22
+0
Institut za nutricionistiko....kaj pa je to?
krtaca15
11. 10. 2012 03.24
+0
Tomy67
12. 10. 2012 08.54
ko jih najdeš na spletu vidiš da morda pa niso napak
marhab1
10. 10. 2012 23.18
+2
Znanstveno dokazano lepo vas prosim, a veste kaj počnejo farmacevtski giganti. Ne podkupijo samo enega znanstvenika ampak kar cel inštitut, da poda mnenje, ki jim gre v prid. Vse za profit, pa naj stane kar hoče, četudi življenje, sicer pa nas je tako preveč. Narava je dala, narava bo vzela, to bo zagotovo in tega noben znanstveni institut ne bo spremenil.
djdj
10. 10. 2012 23.15
+1
Kdor je vsaj malo kmeta v trgovini prepozna kakovost izdeleka, res je pa da jogurta ne moreš odpreti dokler ni v domačem hladilniku. Ker sem bil tudi že prevaran da čevapčiči istega proizvajalca niso imeli naslednjič enakega okusa kot na degustaciji v supermarketu.
Miha J
10. 10. 2012 22.26
+8
Problem je samo v tem, da očitno zakonodaja ščiti ponudnike in ne potrošnikov. Če že gre na tone davkoplačevalskega denarja za razne inštitute, agencije, certifikacijske organe, ipd. se mi zdi edino smiselno, da se objavi seznam teh proizvajalcev in ponudnikov storitev, ki zavajajo potrošnike. Potrošniki bodo potem lepo sami sankcionirali te ponudnike. Z bojkotom kupovanja njihovih izdelkov, predvidevam. Verjamem, da bi v tem primeru proizvajalci in ponudniki storitev krepko razmislili, kakšen učinek ima zavajajoče oglaševanje.
HooplaToopla
10. 10. 2012 22.21
+3
Moj žal že pokojni prijatelj, je takoj po razcvetu kapitalizma pred dvajsetimi leti, pri mizarju naročil 40 x 15 cm velike lesene plošče. Vanje je zvrtal dve luknjici in privezal debelejšo vrvico. Tako da je bila stvar videti kot nekakšen pravokoten cokel-natikač. Po njegovih navodilih za zdravo življenje, so jih morali ljudje obuti za v posteljo med spanjem, ko so lesene deščice nežno masirale podplate in odpirale čakre. Morali so paziti edino na to, da so spali na hrbtu, sicer se čakre niso tako uspešno odpirale. Prodaj jih je 230 parov. Ampak on se je vsaj potrudil. Danes pa ljudstvu kot 'zdrava živila' za trojno ceno, prodajajo že vsake špagete, jabolčni kis ali kilo soli.
Tonček Balonček
10. 10. 2012 20.58
+0
Poslušajte, ta "inštitut" iam enega zaposlenega in en gre za nikakršen inštitut, ampak za še eno zavajanje, ljudi pač begajo, vsak išče zaslužek, nekdo s prodajajnejm hrane, drugi pa z mediji! In ta "inštitut" je nekaj popolnoam brezzveznega, mkot recimo kakšne verske sekte, Komac, Zveza potrošnikov in podobni! Pa zakaj plačujemo delo in naloge Inštituta za varovanje zdravja?
Igor Pravst
12. 10. 2012 09.05
+2
Navedene informacije o Inštitutu za nutricionistiko so netočne in neupravičene. Smo raziskovalna organizacija s statusom neprofitnega zavoda, hkrati pa smo tudi certificirani po standardih ISO9001 in ISO27001 s strani uveljavljenega mednarodnega certifikacijskega organa Beureau Veritas. Pri Agenciji za raziskovalno dejavnost imamo prijavljeno tudi raziskovalno skupino, ki je vpisana v javne evidence in je izvajalka javnega raziskovalnega programa »Prehranske in zdravstvene trditve na živilih«. V raziskovalni skupini tega konkretnega projekta sodeluje 7 doktorjev znanosti. V projekt je vključena tudi Univerza v Ljubljani, ne pa Inštitut za varovanje zdravja (IVZ), zato so tudi očitki na račun IVZ neutemeljeni; le-ta namreč za tovrstne raziskave ni financiran.
nenasedaj
10. 10. 2012 20.47
+7
Na naših krožnikih se pojavlja hrana, zaradi katere bi morali njeni proizvajalci najmanj sedeti, če ne plačati ogromne kazni. Kakšna krutost postaja današnji svet, zdaj so se povezali še proizvajalci hrane in farmacevti v njuno skupno korist.
Tone 12345
10. 10. 2012 20.25
+5
Pa sej ljudje ne bodite neumni!!Papir vse prenese1Na cenenih in tudi dražjih izdelkih piše o neki vlakninah omega maščobah koencimih vitaminih kr neki brez vsakih dokazov-samo da napišejo in nihče ji ne kontrolira pri teh neosnovanih trditvah-napišejo lahko kar hočejo zatorej ne verjemite v razne probiotične jogurte testeninam z vlakninami jajcihh z omega maščobami in vitamini!Ker samo da bi potrdili prisotnost in verodostojnost teh navedb se potrebuje tako draga analiza samo enega izdelka od teh tisočih Da se ne izplača prodaja vsega tega!!Pa sej če malo bolj pogledate je vse skupaj od prehrane do vsega ostalega samo nateg pri pridobivanju naivcev in prodaji pofla na vseh področjih!!Samo za dobiček pa makar čez vsa trupla!
Tone 12345
10. 10. 2012 20.26
+2
To je pridobitniški kapitalizem za vsako ceno!!
Jožajoža
10. 10. 2012 20.22
+10
za vas slovence je vse dobro. zato se je širila evropska unija , da je lahko nekomu prodajala evropsko pomije
odpisan2x
10. 10. 2012 18.22
-1
če zmešaš jajca moko vodo potem je pa to neka znanost,mam kr ubčutek da pa res neznate nič sami skuhati
odpisan2x
10. 10. 2012 17.56
-5
mene bolj zanima če imate spoh reagente da kar nekaj,mam občutek da kar nekaj nabijate
odpisan2x
10. 10. 2012 19.45
+0
a sploh veš ka j so reagenti kva ste vsi brihtn družboslovci
FAUSTOS1
10. 10. 2012 17.55
+4
še posebej zavajajo slovenske lekarne kajti na zdravilih ki jih samo prepakirajo to so tako imenovani pripomočki za zdravje ki včasih celo škodijo običajno ne navedejo teh škodljivih posledic ali pa ne napišejo koliko učinkovine je v izdelku SAMO mali pripis da se posvetuj z lekarnarjem
lolipoly
10. 10. 2012 17.15
-9
od kdaj pa so testenine zdrava hrana?
I G N O R A N T
10. 10. 2012 16.06
+5
To nas nekaj fopajo z zdravo hrano in seveda fejst kasirajo
Pecikltigr
10. 10. 2012 16.15
cirenij
10. 10. 2012 16.26
+4
Je rekel moj star sorodnik. Vse je zdravo, če zdrav ješ in zdrav piješ. Malo za hec. Je pa veliko v genih. Nekdo kadi in pije pa ne zboli, drugi živi zdravo, pa zboli.