Po besedah ministra za infrastrukturo Sama Omerzela je nov sistem cestninjenja potreben zaradi finančne vzdržnosti Družbe za avtoceste (Dars). "Prihodnje leto Darsu zapadejo obveznosti v rangu 365 milijonov evrov, zato smo bili prisiljeni na novo sprejeti cenovno politiko cestninjenja Darsa," je pojasnil.
Tedenske in mesečne vinjete za osebna vozila, ki stanejo 15 oziroma 30 evrov, se ne bodo podražile, medtem ko se bo letna podražila s 95 na 110 evrov. Nove cene bodo začele veljati oktobra. S prihodnjim letom uvajajo tudi novo vinjeto za kombije. Tedenska bo 40, mesečna 80 in letna 220 evrov.
Spremembe pri cestninjenju tovornjakov
Po kilometru se bodo zvišale tudi cestnine za avtoprevoznike, s katerimi se je vlada po besedah Omerzela trdo, a konstruktivno pogajala. Po novem načinu cestninjenja bodo obremenili ekološko najbolj sporna vozila, večjih popustov in razbremenitev pa bodo deležna ekološko bolj sprejemljiva vozila, kot so vozila z motorji Euro 5 in 6.
Za ekološko bolj sprejemljiva vozila so tako iz podnebnega sklada zagotovili dodatne štiri milijone evrov subvencij, ki se nanašajo na letošnje leto in pretekla leta, v katerih niso izplačali pomoči avtoprevoznikom.
Ministrstvo je najprej predlagalo za 2,5 milijona evrov subvencij, avtoprevozniki so zahtevali šest milijonov evrov, na koncu pa so se uskladili za štiri milijone evrov. "Pogajanja, ki smo jih mi peljali, in uradne zabeležke kažejo, da je bila ta tema zaprta in izpogajana," je na vprašanje o morebitnem nezadovoljstvu avtoprevoznikov dejal Omerzel.
Dars letno ustvari okoli 300 milijonov evrov prihodkov. Omerzel ocenjuje, da bi se lahko zaradi spremenjene politike cestninjenja po pesimističnem scenariju zvišali na 361 milijonov evrov, po optimističnem pa na 371 milijonov evrov.
Avtoprevozniki niso zadovoljni
Avtoprevozniki z današnjo potezo vlade niso najbolj zadovoljni. Pričakujejo, da se bodo z ministrom za infrastrukturo in prostor Samom Omerzelom še pogovarjali, morebitnih ukrepov, ki bi jih lahko sprejeli v znak nezadovoljstva, pa ne želijo napovedovati.
Ker je vlada podražila cestnine za tovorna vozila, so domači avtoprevozniki zahtevali, naj se jim del sredstev vrne v obliki subvencij za okolju prijazna vozila in drugih popustov.
Zahtevali so tudi, naj se jim ekološka taksa vrne ob nakupih goriva skozi vračilo trošarine.
Vlada je za ekološko bolj sprejemljiva vozila iz podnebnega sklada sicer zagotovila dodatne štiri milijone evrov subvencij, ki se nanašajo na letošnje leto in pretekla leta, v katerih te pomoči avtoprevoznikom niso izplačali.
Avtoprevozniki opozarjajo, da bi potrebovali za subvencije 11 milijonov evrov, na koncu so zahtevali šest milijonov evrov, vlada pa je pristala na štiri milijone evrov, kar pa zanje ni dovolj.
Černač: "Podražitev je napaka!"
Nekdanji infrastrukturni minister Zvonko Černač iz vrst SDS meni, da je podražitev vinjet slaba ideja. Najbolj namreč obdavči domače davkoplačevalce in male podjetnike.
Napačna se zdi največji opozicijski stranki tudi odločitev za dodatno vinjeto za lahka gospodarska vozila, za katera bo letna vinjeta stala 220 evrov, mesečna 80 evrov, tedenska pa 40 evrov. Černač je opozoril, da se bo tako spet dodatno obremenilo male podjetnike in obrtnike, ki so večinoma lastniki tovrstnih vozil.
Napačen je po njegovih besedah tudi selektivni pristop, ki ga je ubrala vlada. Cene tedenskih in mesečnih vinjet, po katerih največ posegajo tranzitni potniki, ostajajo namreč nespremenjene. V SDS tudi opozarjajo, da so slovenske letne vinjete s tem najdražje v EU.
Kljub javnim obljubam vlada tako z vsakim dnevom znova obremenjuje domače državljane, je zatrdil nekdanji minister, ki potezo označuje za popolnoma nepotreben nov davek.
Obenem je Černač opozoril, da se z današnjim ukrepom v ničemer ne rešuje finančne vzdržnosti Družbe za avtoceste v RS (Dars) v letih do 2020, čemur naj bi bila odločitev namenjena. Finančni učinek bo po njegovem prepričanju premajhen za zapolnitev te vrzeli.
Ne glede na današnjo podražitev bo morala vlada, tako Černač, v sorazmerno kratkem času v DZ priti s konkretnim predlogom krovnega poroštvenega zakona, na podlagi katerega se bo Dars z upniki lahko dogovoril za ustrezno prestrukturiranje svojega dolga. Ti dogovori bi bili po njegovem prepričanju bolj ugodni, če bi do njih prišlo pred nekaj meseci.
Černač je pojasnil, da je za Dars kritično le obdobje do 2020, medtem ko je družba na dolgi rok finančno popolnoma vzdržna, če bo pobrala več cestnin od tovornega prometa.
Osnovni predpogoj za to je po Černačevih besedah uvedba cestninjenja v prostem toku. V SDS zato obžalujejo, da koraka ne spremlja odločitev, kdaj po nedavni razveljavitvi razpisa bo dejansko vpeljano elektronsko cestninjenje za tovorna vozila. Poslanec ocenjuje, da bi bil finančni učinek od elektronskega cestninjenja vsaj petkrat večji od učinka podražitve letne vinjete.
Tudi v NSi ocenjujejo, da se je vlada zadeve lotila z napačne strani in da bi lahko finančno vzdržnost Darsa zagotovili ustrezneje. Njihova prva pripomba se nanaša na cestninjenje tovornega prometa, je dejal vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin.
"Naše stališče je, naj za avtocesto v največji meri plačajo tisti, ki jo tudi najbolj uničujejo, to pa je tuji tovorni promet," je dejal in dodal, da "je slovensko avtocestno ožilje eno najbolj prometno obremenjenih koridorjev v Evropi", je dejal.
Drugo napako vidijo v tem, da je vlada podražitev vinjet tempirala na obdobje po dopustniškem valu. "Če je vlada to planirala, bi morala to storiti pred počitnicami in tako iztisniti kakšen evro več od tujcev," je dejal.
Neustrezna se jim zdi tudi podražitev letne vinjete za motoriste. "Mislim, da je delež vinjet, ki ga plačujejo motoristi, že danes izjemno nizek," je dejal Tonin. Dodal je, da bi se lahko zato še več motoristov odločilo za vožnjo po navadnih cestah, kar predstavlja dodatno nevarnost, ker so motoristi ena najbolj ogroženih skupin na cestah.
PS: Uvedba vinjet leta 2008 – najdražji predvolilni trik v Sloveniji
Kritikam opozicije pa niso ostali dolžni v Pozitivni Sloveniji, v kateri pravijo, da je vročo vinjetno kašo skuhala prva Janševa vlada.
"Poceni vinjete so bile leta 2008 uvedene predvsem za potrebe predvolilne kampanje takratne vlade. Dobro so bile sprejete predvsem med najpogostejšimi uporabniki avtocest, nihče pa ni preučil dolgoročnejših posledic, ki jih takšen ukrep prinaša. Pet let je trajalo zorenje spoznanja, da bo zaradi tega nastal večmilijonski izpad prihodkov Darsa, ki ga bomo na koncu verjetno morali 'solidarnostno' plačati prav vsi – enakovredno tisti, ki ceste uporabljajo vsak dan, kot tudi tisti, ki avtomobila sploh nimajo. Če bo šlo tako naprej, bodo tisti, ki nimajo avtov, skozi proračunsko krpanje Darsovih lukenj, nastalih zaradi uvedbe vinjet, sofinancirali vožnjo po avtocesti tistim, ki si avto in avtocesto lahko privoščijo," so zapisali v odzivi.
Stranki SDS in NSi, ki sta sodelovali v takratni vladi, zato očitajo cinizem. "Odziv SDS in NSi je reakcija povzročitelja škode, ki toži zoper tistega, ki škodo skuša odpraviti," menijo.
KOMENTARJI (2564)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.