Leto po tragediji: Izgubil je obe nogi, ko je čakal, da njegovo dekle preteče ciljno črto. Zdaj se bosta poročila

Mineva eno leto, odkar so namesto navdušenih vzklikov navijačev, v ciljni ravnini bostonskega maratona odmevale eksplozije. Trije ljudje so umrli, več kot 250 je bilo poškodovanih.

Številni so v napadu utrpeli poškodbe, ki jih bodo zaznamovale do konca življenja, številni so ostali brez rok ali nog.

Ob prvi obletnici so se mnogi vrnili v ciljno ravnino maratona in z javnostjo delili svoje zgodbe o okrevanju in vrnitvi v življenje.

Celeste Corcoran, ki je pod koleni izgubila obe nogi, pravi, da je njeno sporočilo leto kasneje: "Še vedno stojim." Leto kasneje sicer na protezah, a ponosno in pokončno. Na kraj tragedije se je pred dnevi vrnila prvič. "Ciljna črta maratona je vse od napada mračen kraj. Čas je, da jo spet spremenimo v svetlo točko," meni.

18-letna Sydney priznava, da je bila vrnitev na kraj groze težka. "Imela sem napade tesnobe, čeprav sem vedela, da bi mi to lahko pomagalo na poti ozdravljenja, sem vedno znova našla izgovor, da se temu kraju izognem," je dejala. V napadu je utrpela obsežne poškodbe, na katere jo bodo vse življenje spominjale globoke brazgotine. Vendar je leto kasneje pozitivna, pravi, da jo posledice napada ne bodo ustavile, da ne bi dosegla ciljev, ki jih je imela pred usodnim dnem.

Nogo je izgubila tudi Heather Abbott. Kot pravi, se danes bolj zaveda, kakšno je življenje hendikepiranih in kakšen je odnos družbe do njih. "To je zame nekaj novega. Lani sem bila sem zdrava ženska v tridesetih, tekla sem na maratonu, danes pa … Mislim, da sem bolj sočuten človek. Imam krajšo nogo, a večje srce," pravi.

"Pač je, kar je." Roseann Sdoia pravi, da ji je mama povedala, da so bile to prve besede, ki jih je izrekla, ko se je zbudila iz umetne kome. V napadu je izgubila nogo. "Vsekakor na svet in življenje gledam drugače," pravi. Meni, da na poti k okrevanju pomaga, če ljudje, ki se soočajo z izgubo okončin, o tem govorijo.

Lee Ann Yanni pa priznava, da se še vedno bori s sprejemanjem svoje nove podobe – globokih brazgotin po nogah. Da pa se počasi uči sprejemati svoje "novo" telo. "Učim se, da se človek ne sme sramovati brazgotin, saj brazgotine pomenijo, da si močnejši od tistih, ki so te želeli prizadeti."

Med tistimi, ki so bili po napadih medijsko najbolj izpostavljeni, je bil Jeff Bauman. V ciljni ravnini je čakal svoje dekle, ki je teklo na maratonu. Ko je eksplodiralo, je izgubil obe nogi. V letu, ki je sledilo, je Bauman spisal knjigo z naslovom Močnejši, v kateri opisuje svojo življenjsko pot po maratonu. Velja za junaka, saj je, ko se je zbudil po operaciji, zmogel še dovolj moči, da je preiskovalcem opisal napadalca. Njegov opis je policiste pripeljal do bratov Carnajev.

28-letnik se sicer še vedno spopada z življenjem brez nog, je pa marca sporočil, da se bosta z dekletom, ki ga je čakal v cilju, poročila, pričakujeta tudi prvega otroka.