Čas za Zemljo

Intervju z Lučko Kajfež Bogataj: Zelo kompleksen je zdravstveni vidik podnebnih sprememb. Če je bolj toplo, je več žuželk in več bolezni

Ljubljana, 06. 03. 2017 06.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 18 min
Avtor
Saša Senica
Komentarji
230

Podnebne spremembe s seboj nosijo veliko izzivov, a tudi priložnost, da spremenimo sebe in ekonomski model, meni klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Dodaja, da še nismo prepozni z ukrepi, a čas se nam izteka. Opozorila je na zdravstvene posledice podnebnih sprememb in na podnebne begunce.

Lučka Kajfež Bogataj
Lučka Kajfež Bogataj FOTO: Miro Majcen
Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj meni, da še nismo prepozni v boju proti podnebnim spremembam, a časa nimamo več veliko. ''Prihodnja filozofija bi morala biti, da se tudi z manj materialnimi dobrinami in z drugo rastjo (v znanju, umetnosti, športu) dobro živi,'' je poudarila. Opozorila je na širjenje dvomov v resničnost podnebnih sprememb. Dokazov je še kako veliko: ''Obstaja cela vrsta nemeteoroloških dokazov, ki so zelo prepričljivi, a v kongresni dvorani v Washingtonu jih res ni mogoče opaziti.'' Beseda je tekla tudi o vojni, kot posledici podnebnih sprememb. 

Decembra 2015 so politiki sprejeli Pariški podnebni sporazum, ki sta ga nato med drugimi ratificirali tudi ZDA in Kitajska, a bo začel veljati čez nekaj let. Nato so izvolili Donalda Trumpa, ki ne zagovarja ukrepov proti podnebnim spremembam.
Zdi se mi, da ta hip precenjujemo vpliv ZDA. Pariški sporazum je nastal, ker so dežele v razvoju spremenile svoje mišljenje, ni nastal zaradi ZDA, ampak zaradi Kitajske, pa tudi zaradi občutka, da je skrajni čas, da se to naredi. Problem pa je, ker je ambicioznost pariškega sporazuma nedoumljiva politikom, kaj pravzaprav so sploh obljubili. Na drugi strani je bila gospodarska kriza dovolj velika, ne mislim le finančno, ampak govorim o brezidejnosti, ponavljanju enega in istega vzorca - čim več vzeti iz narave, hitro prodati in nato vreči stran. To je preživeto. Podnebne spremembe oziroma ukrepi proti njim imajo nek naboj, da lahko gospodarstvo zaženemo v neko drugo smer. Zato je bil pariški sporazum tudi sprejet in ratificiran - ne iz ljubezni do narave in klime, ampak ker so se že odpirale gospodarske priložnosti.

So to storili dovolj zgodaj?

Smo pozni, ampak tudi če bi se odzvali leta 2009, se podnebnim spremembam ne bi mogli izogniti. Nismo pa prepozni. Lučka Kajfež Bogataj

Pozni smo bili že leta 2009, ko se je zgodila tista podnebna polomija v Kobenhavnu. Smo pozni, ampak tudi če bi se odzvali leta 2009, se podnebnim spremembam ne bi mogli izogniti. Nismo pa prepozni. Imamo še recimo tri leta, a če se po treh letih ne bodo kazali neki konkretni nastavki nove svetovne politike, potem pa smo zamudili. Vsak mesec je lahko prelomen. Ne pozabimo, da je bilo leto 2016 najtoplejše odkar imamo meteorološka merjenja.

Na katerih področjih se mora najprej zgoditi preobrat?
Krivdo nosi predvsem klasična energetika, ogrevanje, proizvodnja elektrike. Energetski del industrije in pa raba tal, nobenega prostora ni več za izsekavanje gozdov, za povečevanje kmetijskih površin. Gospodinjstva in promet so manjši del reševanja tega problema. Pri prometu je zagotovo, da se bo elektrificiral in torej promet bomo rešili, če bomo imeli elektriko brez premoga.

Je gospodarska kriza, ki se je začela leta 2008 in iz katere naj bi se zdaj že izvili, poslabšala ukrepanje proti podnebnim spremembam?
Korak nazaj je bil narejen ne v tehnoloških postopkih, ampak pri zavedanju ljudi. Leta 2007 smo imeli zelo osveščene ljudi, ki so se zavedali problema. Potem pa je bil fokus usmerjen v banke, kot da bomo čez 50 let jedli denar. Če ljudje o nečem ne razmišljajo, ni pritiska na politiko, ta pa se ničesar ne loti, če ni pritiska ljudi. Takrat smo izgubili ta politični moment. Tudi mediji so se takrat obnašali, kot da se je proces spreminjanja podnebja ustavil.

Čeprav se podnebne spremembe, ki so v zadnjem stoletju posledica človekovih dejanj, ponekod že jasno kažejo, še vedno dobivamo komentarje, da je vse skupaj laž.
Tak odnos je možen samo za ljudi, ki živijo v mestih. Ljudje, ki živijo v naravi, se nikoli niso spraševali, ali se podnebne spremembe res dogajajo. A 60 odstotkov svetovnega prebivalstva živi v mestih in v mestu jih veliko težje dojameš. Temperaturne spremembe res ne opazimo zlahka - globalno gledano govorimo o eni stopinji - a to sproži verižno reakcijo, ki se kažejo v spremembi padavin, pojavljanju suš. Hidrološki cikel je jasno pokazal: južna Evropa se suši, severna dobiva več padavin, meja je nekje sredi Francije, Nemčije. Izredno močan odziv je bil pri ledenem podnebnem sistemu. Kriosfera je popolnoma spremenjena, a tega iz mesta ne vidimo, saj ne gre veliko ljudi na severni pol ali k ledenikom. A to lahko vidimo pri triglavskem ledeniku, pri snežni odeji, ki je v nižinah skoraj ni več.

Potem so tu še biološki dokazi, ki mene tudi kot klimatologinjo najbolj prepričajo. Zgodili so se pomiki fizioloških časov - rastline cvetijo prej, imajo spremenjeno rastno obdobje. Pri nas so jasni pokazatelj podlubniki. Zakaj imamo problem? Ne zaradi žleda, žled je bil pika na i. Te žuželke imajo s temperaturo popolnoma usklajen življenjski krog - če je hladno, je ena generacija, če je toplo, sta dve, če je zelo toplo, so pa tri. In tri pojedo veliko več kot ena. Vprašajte kmete, ki tarnajo, da se pojavljajo škodljivci, ki so bili prej samo v Vojvodini ali na jugu Italije. Obstaja cela vrsta nemeteoroloških dokazov, ki so zelo prepričljivi, a v kongresni dvorani v Washingtonu jih res ni mogoče opaziti. Določeni dvomi pa izhajajo tudi zaradi nerazumevanja razlike med vremenom in podnebjem. Zato je še vedno možno manipulirati z ljudi. Ni namreč prijetno nekomu stalno ponavljati, da bo treba spremeniti življenjski sloge. Veliko lepše nam je, če nam tega ni treba.

Največji problem bo voda.
Največji problem bo voda. FOTO: AP

Podnebje je zapleten sistem, na katerega vpliva vrsta različnih dejavnikov. Zato tudi obstaja nekaj različnih teorij in modelov. Katere so spremenljivke, ki bi še lahko odločale o dinamiki podnebnih sprememb?
V podnebnem sistemu je pravilo povratne zanke, ki se sprožijo na osnovi ene majhne motnje. Lahko so negativne, da se torej same sebe izničijo, lahko pa so pozitivne. Te pa so nočna mora klimatskih modelov, predvsem, ker nimamo zgodovinske izkušnje. Imamo le paleoklimatolološke podatke ki povedo kaj se je dogajalo v daljni preteklosti. Pri vprašanju prihodnje razporeditve oblačnosti ne gre toliko za bodočo količino oblakov, ampak vrsto. Ne moremo predvideti, ali bodo visoki ali nizki - slednji bi bili dobrodošli, visoki bodo le krepili ogrevanje. Oblačnost ne odloča o tem, ali podnebne spremembe bodo ali ne, ampak samo, ali bodo milejše ali hujše.

Ne gre za procese, ki bi jih naša generacija doživela v celoti, ampak ustaviti jih ne moremo. Naša generacija odloča o posledicah za desetine rodov naprej. Lučka Kajfež Bogataj

Pri Evropi je neznanka, ker je možna tudi sprememba atlantske cirkulacije. To se je pred 10.000 leti že zgodilo. V primeru, da se stali grenlandski kopenski led, pa led iz gora, bi ta voda pomenila padec slanosti morja, kar bi upočasnilo cirkulacijo. Potem bi del Evrope doživel konec segrevanja ali celo hlajenje, kar bi bila ironija - svet bi se grel, Anglija, Nemčija bi pa imeli hude zime, tudi pri nas bi imeli hladna poletja, ker se anticikloni razširijo k nam z Atlantika. A ne smemo se zavajati s filmskimi scenariji, da je ključna temperatura. Prav tako se posledice ne bi zgodile v nekaj urah. Angleži so delali simulacije, če bi se Zalivski tok ustavil. Ugotovili so, da bi prve negativne temperature (minus 10 stopinj Celzija) zabeležili po 13 letih. Ne gre za procese, ki bi jih naša generacija doživela v celoti, ampak ustaviti jih ne moremo. Naša generacija odloča o posledicah za desetine rodov naprej. Najhujše bi bilo z vodo - Evropa bi postajala bolj suha. To nas bi zelo prizadelo, ker je Evropa velik pridelovalec hrane. Do konca stoletja je sicer le pet odstotkov možnosti. Dejansko se kroženje upočasnjuje, ampak smo še daleč pod mejo, da bi se ustavilo. A hladilo bi se samo nad Evropo, svet bi šel v toplejšo smer. Tu je še vprašanje sončne aktivnosti, a zdaj smo v atmosfero izpustili toliko CO2, da spremembe v delovanju sonca ne vplivajo resneje na izid modelov.

Velika uganka so oceani. Večina našega problema zadnjih 50 let, torej odvečne toplote, gre v oceane. To, kar mi izmerimo na termometrih, ni nič v primerjavi, kako so se segreli oceani. Ne vemo, kako se bodo odzvali - lahko bodo toploto že zdaj začeli vračati, lahko pa jo skladiščijo še sto let in se bo nato zgodil zlom. Oceani bi dejansko lahko vodili v še hitrejše segrevanje, saj bodo enkrat rekli konec, ne moremo več skladiščiti vaših grehov.

Oceani se segrevajo, postajajo vse bolj kisli, polni so plastike.
Oceani se segrevajo, postajajo vse bolj kisli, polni so plastike. FOTO: Thinkstock

Iz oceanov izvira tudi naša hrana …
To je spregledan problem podnebnih sprememb. Mi govorimo samo o CO2 v zraku, ne pa o tistem, ki se raztopi v morski vodi, kar četrtina ga konča v vodi. Zakisanje oceanov je spet nekaj, česar nismo doživeli. V Italiji imamo zalive s podvodnimi vulkani, ki so učni laboratoriji za opazovanje, kako propada apnenčasti svet in ga nadomešča silikatni. Pri polžkih je res vseeno, kakšno hiško imajo, rib pa ni silikatnih. Problem je tudi ribolov, saj ribe plavajo na hladno - v Evropi je že problem. Škotski ribiči so zadovoljni, ker imajo ribe, a Portugalci pravijo, da so njihove. Zakisanje ima lahko izjemno hude posledice, saj vpliva tudi na dihalni sistem rib - ribe se dušijo. Podnebne spremembe, ki se dogajajo, ni treba, da so v veliki meri, ampak lahko dajo le piko na i. Poleg tega imamo tudi druge grehe - smeti, plastika, ki se zbira v oceanih, napačna raba tal … Primer: zgradil si hišo na poplavnem območju, včasih je bila poplavljena enkrat na 20 let, zdaj s podnebnimi spremembami bo na pet let. A tvoja napaka je bila nekje drugje. Če se hočemo prilagoditi novemu podnebju, bo treba odpraviti naše pretekle napake.

S spremembami bodo nekateri deli sveta nekoliko na boljšem, nekateri pa izrazito na slabšem.
O (zelo) na boljšem lahko govorimo samo prvih 20 let, potem bomo vsi izgubili. Na boljšem bodo tam, kjer bo sovpadanje ogrevanja z več vode. Tipičen primer: Argentina v plusu, Brazilija v minusu. Brazilija je vodo izgubila, tu se bo kuhalo bodoče podnebje, če tropski gozd, ki vodo rabi, propade, potem nimamo več naravnega skladišča CO2. Rusija bi bila lahko zmagovalka prvih 20 let, a vročinskih valov niso vajeni in tako je 2010 po Rusiji umrlo okoli 60.000 ljudi. Bodo pa imeli zelenjavo. Azija je zelo heterogena, vsi ob morju in v deltah velikih rek bodo izgubili. Ni toliko problematičen dvig morske gladine, ampak to, da preden se to zgodi, morska voda zasoli pitno vodo. Prav tako je zelo ranljiva zaradi prenaseljenosti. Indija bi lahko kratkoročno pridobila s taljenjem ledenikov, nato pa bo praktično čez noč nastopila suša. Enako je pri panogah. Vsekakor ni samih minusov, ni samih plusov, a razmerje je zelo odvisno od tega, ali in kako bomo znali odreagirati. A da se plusi pokažejo, je treba pravočasno investirati. Če Rusi ne bodo znali posaditi zelenjave, ne bo nič od plusa, če si navajen turistične ponudbe, ki temelji na smučanju, je težko v eni generaciji spremeniti. Enako je v kmetijstvu - če sta imela ded in oče krave, zdaj pa si primoran gojiti kumare - enostavno ne gre brez aktivne udeleže politike, ki mora narediti program, dati vzpodbude in tudi denar.

Torej še zdaleč nismo pripravljeni?
Ne in žal niti nočemo veliko razmišljati. Pa ni treba veliko znanja, voljo pa je treba imeti. Tako slišimo, nove tehnologije nas bodo rešile, zakaj bi čakali 20 let, če že zdaj znamo dobro, denimo, izolirati hiše. Bistvo je v manj - manj porabiti in to lahko naredimo že s starimi tehnologijami, ne rabimo se izgovarjati na nove tehnologije. Moti me to odlašanje.

Lučka Kajfež Bogataj: Če ni vode, so suše in manj hrane. Če je bolj toplo, je več žuželk in več bolezni.
Lučka Kajfež Bogataj: Če ni vode, so suše in manj hrane. Če je bolj toplo, je več žuželk in več bolezni. FOTO: AP

Beseda je tekla o območjih, kaj pa živa bitja?
Bakterije in večina žuželk bodo na primer zmagovalke – te se lahko gensko prilagodijo v nekaj letih, ker je za njimi tisoče generacij. Človek ne more mutirati na kratek rok. Pri našem gozdu denimo bo smreka poraženec, hrast zmagovalec. Nas skrbi predvsem to, da bo na enem območju enega ekosistema preveč poražencev, saj se bo sistem podrl. Tega naša generacija še ni doživela, nimamo izkušenj, morda se lahko dobro konča. Ne vemo, ali potem sledijo učinek domin za druge ekosisteme, ali pa bo morda čez 500 let nekaj povsem novega.

Če začnejo, na primer ekosistemi zmernih širin propadati, ne bo vode, vremenski del pri vodi je že porušen. Če ni vode, so suše in manj hrane. Če je bolj toplo, je več žuželk in več bolezni. V Afriki so prestolnice gradili na višji nadmorski višini, da zaradi nižjih temperature ne bi bilo bolezni prenašajočih komarjev, zdaj višina za komarje ni problem. Zelo kompleksen je zdravstveni vidik podnebnih sprememb, ki pa je slabo raziskan. Zdravje se začne rušiti, ko ni hrane, ko ni vode, nato udarijo še bolezni. Revščina se bo širila. Iz vsega tega izhajajo podnebni begunci.

Če imaš ekonomijo, ki se seseda zaradi suše, potem je politična kriza neizbežna, do vojne ni daleč, na koncu imaš še begunca. Lučka Kajfež Bogataj

Sirija je tipičen primer mešanega tipa beguncev. Asad si je zamislil, da bo Sirija kmetijska država, ker leži na rodovitnem polmesecu. Nekaj časa je uspevalo, nato so se začele suše, od 2005 traja megasuša. Ko v takih ekonomskih sistemih umre hrana, potem umre vse. Če imaš ekonomijo, ki se seseda zaradi suše, potem je politična kriza neizbežna, do vojne ni daleč, na koncu imaš še begunca. Za vsakega Sirca, ki je tu pri nas, se vprašam, ali bi bil danes tu, če ne bi bilo padca padavin. Danes govorimo o premeščanju 20 milijonov ljudi na leto po vsem svetu, o kar prinašajo podnebne spremembe so številke okrog 250 milijonov. Desetkratnik tega, kar že zdaj ne moremo obvladovati. To bi morali biti motivi, da spreminjamo politiko. Če se skrb za naravo ne sliši prepričljivo, nacionalna varnost se sliši zelo prepričljivo. Pogrešam neko resno obrambno-politično analizo, kaj nas čaka. Te ograje, ki jih imamo na južni meji, ne bodo nič rešile.

Katere posledice podnebnih sprememb se vi najbolj bojite?
Najbolj me skrbi ravno vojna. Temperatura ne ubija toliko kot tisti s puško. Pa ne gre samo za smrt, gre za ograje, zidove, pritisk, strah … Preden se bomo ljudje zganili in spremenili navade, bomo najprej skušali drugim vzeti, pa naj gre za vodo ali hrano ali kak drug naravni vir. Tako smo navajeni iz zgodovine in ta filozofija je še vedno zelo zelo živa.

V prihodnosti bi lahko videli podnebne begunce.
V prihodnosti bi lahko videli podnebne begunce. FOTO: AP

Bo Slovenija močno prizadeta?
Slovenija ima neskončno srečo, ker nas ni veliko. Za dva milijona ljudi imamo ogromno vode, gozda. Naša maloštevilnost je v tem primeru velika prednost. Prav tako nimamo velikih mest. Ker reke izvirajo pri nas, jih nihče ne more preusmeriti. Edina težava je, da ne znamo razmišljati dolgoročno, da bi načrtovali strateško, da se ne bi lovili, ko težava nastopi.

Kako ocenjujete ukrepe Slovenije?
Nerazumno mi je, ker smo imeli široko paleto vlad in politikov na potezi, pa še nihče ni v podnebnih spremembah prepoznal neke priložnosti. Zakaj ne bi nekaj iztržili? Mi bi denimo lahko na Balkan in še kam izvažali vodo. Ne, nihče ni pripravljen vložiti začetnega kapitala, ne govorim samo o denarju, ampak o ugledu, nihče si ne upa zastaviti svojega ali strankarskega ugleda za neke gospodarske nastavke, da bi šli naprej. Morda smo zamudili kritični moment, ko so v letih 1991/92 druge države ustanavljale raziskovalne in gospodarske inštitucije za podnebne spremembe. Zdaj čakamo, da bo (za)povedala Evropska unija, a če bomo čakali Evropo, bodo gospodarske priložnosti pobrale druge države. Razmišljam, da je tretji razlog za neukrepanje, dejstvo, da se nam še ni zgodilo nič zelo hudega - dobro, doživeli smo hude poplave 2010, a nismo bili tako udarjeni kot kakšni drugi. Bojim se tudi, da gre za neko splošno nerazgledanost, iz katere sledi nesamozavest in tako ne upaš zastaviti ničesar. Polno napak je … ne začniva o Tešu.

TEŠ
TEŠ FOTO: Miro Majcen

Milijarde bi morali dati v obnovljive vire …
Seveda. Teša ne bomo rabili, razen, da bodo nekateri služili z izvozom elektrike Prihajamo v čas, ko bodo tehnologije bistveno manj porabne. A takrat so še ujeli zadnji trenutek.

Vas politiki pokličejo in vprašajo?
So klici, ampak na druge teme. Zelo dobro sem sicer sodelovala z civilnim delom ministrstva za obrambo, ko smo pripravljali ukrepe proti poplavami in drugimi posledicami podnebnih sprememb. Manjkajo nam inštitucije za strateški razvoj, za predvidevanja oziroma tako imenovani foresight.

Predvsem me impresionirajo dežele, ki imajo ‘infrastrukturo’: dober inštitut za podnebne spremembe, potem oddelek agronomov, ki preizkušajo nove sorte, oddelek na gospodarskem področju, strokovnjake za kulturno dediščino. Gre za del javnega sektorja, ki smo ga zradirali - za skupino, ki razmišlja, v katere smeri bomo šli in v katere ne smemo. Tega ne moreš enostavno potegniti z Bavarske in meniti, da bo enako delovalo tudi pri nas. Tega ne morejo za nas pripraviti tujci. A to je investicija, ki zahteva politično voljo in znanje. Nek slab nastavek je bila služba za podnebne spremembe, a takrat se je razširilo mišljenje, da se s tem denar meče stran. Večina nas, ki raziskujemo podnebne spremembe to dela praktično v svojem prostem času, sistemskega financiranja takih aktivnosti žal ni. Če ne bi bili taki, sploh ne bi imeli strokovnjakov za podnebne spremembe. A nas je premalo in marsikaj smo zamudili, ker ni politične volje.

Kaj zdaj dela Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC)?
Pripravlja se strategija za naslednje poročilo, ki bo luč ugledal čez okoli pet let. Zbira se ekipa, tudi sama sem kandidat, ker pač tečejo postopki. Vmes delamo določena manjša tehnična poročila, ki niso tako kompleksna. Zdaj nastaja poročilo, ki primerja gospodarsko škodo, ki bo nastala, če se temperatura dvigne za več kot 1,5 stopinje ali za več kot dve stopinji Celzija. Zelo sem bila presenečena, kakšna razlika je že pri pol stopinje manj ogrevanja, ker stvari ne gredo linearno. Pri 1,5 stopinje ne izgubiš ekosistema, pri dveh pa povsem. Če presežeš 1,5 stopinje in presežeš za dve, je skoraj isto, kot če bi presegel za tri. Mi sodelujemo pri poročilu v delu o vročinskih valovih in neverjetna razlika je med 1,5 in dve, koliko vročih dni nastopi, kako dolgi so in koliko je mrtvih. Ugotavljali so, kaj se zgodi v gospodarstvu, če v poletnih mesecih delavci ne morejo dobro delati, ker je prevroče. Gre za ogromne gospodarske izgube.

Potem iz tega sledi, da je pariški podnebni sporazum zelo neambiciozen (vlade so se dogovorile, da bodo zvišanje povprečne svetovne temperature omejile na precej manj kot dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo ter si prizadevale, da ne bi preseglo 1,5 stopinje Celzija)?
Ravno to želimo znanstveniki pokazati. V Parizu se jim je zdelo že omejitev ogrevanja na stopinji zelo veliko, a ni bilo jasno, kaj za primerjavo pomeni ogrevanje za 1, 5 stopinje.. Malo za šalo malo zares, rečem, da so podnebne spremembe kot nogomet, vsak ima idejo, kaj bi bilo bolje, ampak ne gre. Poleg tega so podnebne spremembe primer, kjer se da manipulirati, jemati iz konteksta. Podnebne spremembe bodo kot povečevalno steklo izvrgle ven vse slabe prakse od prej. Napake že bruhajo ven in čas populizma, skupaj z nastajajočo kulturo namernih laži (ne maram izraza postfaktična družba) bo to izkoriščal. Preveč verjamemo sodbam o znanosti z družbenih omrežij.

Upam, da bo IPCC držal skupaj, saj je pokazal, da družbena angažiranost daje rezultate. IPCC je primer, kako lahko prostovoljno nekaj naredimo in to ne zase, ampak za druge. Tak model pogrešamo na regionalnem nivoju. Če ljudje ne vedo in ne zahtevajo konkretnih dejanj, se ne bo spremenila niti občinska politika. Zdaj, ko se bo nekaj slabega zgodi, krivimo druge, človek pač tako deluje. In potem saniramo na drag način, v paniki, in ne more biti dobro narejeno. Pri nas tudi ni medsektorskega sodelovanja in zato nimamo razloga, da bi se za vse škode ob vremensko pogojenih nesrečah izgovarjali na klimatske spremembe, za razliko od Makedonije in Albanije. Gledano z zdravstvenega vidika, ni razlogov, da kdo umre pri nas zaradi podnebnih sprememb, saj lahko delujemo preventivno. Jasno je, da bodo vročinski valovi julija in avgusta. Takrat so šolske telovadnice prazne, zakaj jih ne bi izkoristili za ohlajen dnevni prostor za starejše. Da, pri nas zamujamo z ukrepi, a vseeno imamo zaenkrat srečo. Zato sem zmeren optimist.

Smo na svetovni ravni naredili dovolj ukrepov, da bomo lahko rekli, da nismo generacija, ki ni naredila ničesar?

Prihodnja filozofija bi morala biti, da se tudi z manj materialnimi dobrinami in z drugo rastjo (v znanju, umetnosti, športu) dobro živi. Prav zato je tudi klimatska znanost odrinjena, ker je videti, kot da želimo zrušiti kapitalizem. Lučka Kajfež Bogataj

Določene veje so naredile domače naloge - denimo znanost, kultura. V energetiki so zdaj na voljo bolj čiste tehnologije, uporablja se manj materialov. Avtomobilska industrija po drugi strani domače naloge ni naredila. A najbolj krivim ekonomiste z napačnim razmišljanjem, kaj je sreča oziroma da je sreča velika rast BDP-ja in da se za to uporablja gonilo: vzemi, porabi, zavrzi in čim prej kupi novo. Poleg tega je globalizacija poskrbela, da so se na napačne konce prenesli napačni vzorci obnašanja. Treba je narediti nov bolj krožen gospodarski model, da se snovno in energetsko izide in kako preživeti vmesni čas. Podnebne spremembe je treba reševati kot celoto - ne moreš rešiti le enega dela, saj tvegaš, da podreš drugega. Na koncu pa vedno pridemo k istemu - manj, učinkoviteje in bolj skromno. Prihodnja filozofija bi morala biti, da se tudi z manj materialnimi dobrinami in z drugo rastjo (v znanju, umetnosti, športu) dobro živi. Prav zato je tudi klimatska znanost odrinjena, ker je videti, kot da želimo zrušiti kapitalizem. Prav tako bi se morali bolj povezovati, gre za sodelovanje med naravoslovnimi in družboslovnimi vejami, mediji imate vlogo, da to spravite v dnevne sobe ljudi. Res je, da smo pozni pri odgovarjanju na podnebne izzive, ampak zdaj imamo komunikacijska sredstva, ki so zelo hitra, a vprašanje je, če so se tudi naši možgani pohitrili. Spremeniti moramo tudi sebe.

Čas za Zemljo
Čas za Zemljo FOTO:
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (230)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

mentorhercul
18. 08. 2017 18.36
+0
Sledi malo redukcije človeštva.
DeBill
11. 08. 2017 09.36
+4
Lučka, ne biksaj ga. Obnovljivih virov, kot jih ti flozaš še nimamo. Veterna tehnologija še ne vrača vložka, sončna niti, ostaja lesna biomasa.
Pantokrator
11. 05. 2017 15.01
+5
Baje je etiličarka in povsod vidi bele miške
Frane Šajn
07. 03. 2017 13.54
+10
No pa smo razčistili se pravi krive so muhe zato ker gredo rade na drek!
Principat
15. 03. 2017 08.36
+8
ja , zato pa jih vidim na fakulteti , parlamentu , simpozijih , raznih sektaških ustanovah in predvsem pa pred volitvami
kure bedne
07. 03. 2017 11.35
+2
Lučka Kajfež Bogataj je še samo za v penzijo. Tile klimatologi so isti modeli, kot oni duhovniki v cerkvah. Sami pravljičarji, ki zapravljajo davkoplačevalski denar.
nicor
25. 08. 2017 21.36
-4
Ti verjetno niti za penzijo nisi. V svojem življenju zaznavam spremembe (65 let). seveda pa življenje v mestu z daljinskim ogrevanjem in zimskimi službami in klimo poleti vse te spremembe zabriše. Če pa od otroštva živiš na podeželju in centralno sam kuriš pa zalivaš vrt in čistiš sneg in ti je tudi termometer blizu od otroštva, ej, imaš kaj videti. V otroštvu smo vedeli da bo zima in sneg in sankanje, kako zimo pa tudi ne, zdaj je pa bolj kot ne obratno.
jakec1575
07. 03. 2017 10.32
+24
veliko sem potoval po Evropi. Tako slabo, kot je pripravljena z ukrepi Slovenija, je malo katera država. Ne govorim o gasilcih in civilni zaščiti. Tukaj smo top. Govorim o zadrževanju vode v primeru suše, poplavni zaščiti. Imamo strateske dokumente, nimamo pa izvedbe, ceprav bi ta denar naredil kar nekaj delovnih mest, da ne govorimo o tem, kako manj ranljivi bi bili. Ke pri nas vodijo državo pravniki, umetniki, pisatelji, obramboslovci seveda nobena vlada ni sposobna resnih inzenirsko tehnicnih resitev. Ker teh sploh ne poznajo. Ker ne razumejo časovnic projektov. Da se ne da narediti stvari cez noc. Prioriteta so slaba banka, sd in upokojenci se za hebavajo kdo bo v sdh, nihce pa se ne ukvarja z resnimi problemi oz resitvami. To državo vodijo tehnokrati, ki nimajo pojma o dejanskem zivljenju in dejanskih casovnicah, ki jih pozna gospodarstvo.
jakec1575
07. 03. 2017 10.36
+27
ne gre za to, kako resne so klimatske spremembe, ampak zato, da ta narod ni pripravljen na njih. Da kmalu tudi ne bo imel vec svoje države. letalisce je v lasti nemcev, zelezarne v lasti rusov, hrano uvazamo, ker nimamo vec slovenskih trgovcev. Ti z norimi rabati unicujejo slovenskega kmeta in tudi proizvodnjo. Se malo pa bomo popolni suznji na lastni zemlji. Potem bomo prodali se zemljo za hrano in 1000 letne sanje bodo samo se bolec spomin.
Frane Šajn
07. 03. 2017 13.56
+1
Jakec počakaj , da nam "zagusti" , boš videl potem koliko veljamo!?
ggzz
06. 03. 2017 23.50
+7
dobr tole, sam da je mal mraz mim, je že tale v akciji
BB0ss
07. 03. 2017 00.57
+5
paxvobiscum
06. 03. 2017 18.58
+5
Dej že prosim nehajte nabijat o tem. Karkoli je res o tej zadevi, kriv človek ali ne kriv človek, končni rezultat bo isti v obeh primerih. Človekove narave ne boste ustavili s tem jamranjem, narava pa itak zmerom po svoje naredi.
Relin Quish
08. 03. 2017 10.21
+8
Ne gre se za jamranje, ampak za opozarjanje ljudi na to, da moramo paziti kaj počnemo in na kompleksnost problema.
scipio
06. 03. 2017 15.05
+6
več žuželk, ja. Je pa v toplem tudi manj ozeblin, manj zlomljenih kolkov, gležnjev in komolcev zaradi zdrsov na ledu na pločnikih in manj slabega zgorevanja v kuriščih in avtomobilih z motorji z notranjim zgorevanjem. Dizli, bencinarji, pa brez DPF, pa mokra bukova drva, pa delci PM10 itd.. Sicer pa, človek obrača, bog obrne.
KungFuPanda
06. 03. 2017 17.06
+4
Ni tako, kot si predstavljaš. Toplejše ozračje=več energije=močnejša neurja in vremenski ekstremi. Suše, poplave...
wolfterier
07. 03. 2017 09.47
+4
marker1
06. 03. 2017 14.19
+10
Za podnebne razmere je kriv JJ....
haaaahahahaha
06. 03. 2017 13.45
-14
A veste ,da se mi *jebe* za ta planet pa za to civilizacijo, grem zdele eno prazno plastenko *fuknt* cez balkon
Racio
06. 03. 2017 19.39
+23
Še sebe zabriš čez balkon, boš naredil ogromno dobrega za planet.
hondica
06. 03. 2017 13.30
+19
Ko še ni bilo globalnega segrevanja, je bilo na zemlji 1,5 milijarde ljudi, zdaj ko kako je, pa 7,5 milijard. S tem, da se je najbolj povečala v najbolj vročih predelih sveta. Hmmm, zanimivo.
Racio
06. 03. 2017 20.09
+19
Največji porast natalitete je v državah z najslabšim izobraževalnim sistemom. Izobrazba zmanjšuje nataliteto.
DeBill
11. 08. 2017 09.38
+1
ma hondica je hotel povedat, da vročina ljudem prav ne škodi
svoychi
06. 03. 2017 13.24
+2
Al Gore je priznal, da gre pri podnebnem segrevanju za potegavščino. Od naročnika za to potegavščino je od Soroša dobil na desetine milijonov dolarjev. Ta gospa še ni slišala za geoinženiring, za vremensko vojskovanje (weather warfare) HAARP itd, oziroma se kot predstavnica NWO globalistov spreneveda po naročilu toliko, kot ji naročijo njeni NWO šefi.
frako
06. 03. 2017 13.55
+12
Trump je priznal da je so klimatske spremembe realnost in ker nam ni pomoči bo poskrbel da nas prej pobere kt da počas umiramo.
UaikiUaiki
06. 03. 2017 14.44
+6
tornadotex
06. 03. 2017 17.21
+6
Al Gore je bil samo dobro plačani populist oziroma falirani kandidat,ki pa se je zadovoljil z tekanjem po svetu in razširjal populistične izjave,seveda v prid velikim korporacijam,katere so ga mastno zalagale z dolarji....To je resnica,vse ostalo je samo vaša bujna fantazija....
frako
06. 03. 2017 19.59
+7
Kere korperacije bi pa kasirale če bi mogle dauk na onesnaževanje plačvat?
DeBill
11. 08. 2017 09.39
+2
al gore je to priznal večkrat po različnih medijih in to s stisnjemi zobni
MIZANTROP
06. 03. 2017 12.41
+15
Kdo še verjame tem pravljicam o ogrevanju... Gre za cikle, milijone let je bila t.i. ledena doba, nato pa so se ledeniki stopili brez vpliva človka.. En vulkan izbruhne več CO2 kot vso človeštvo, 15 največjih ladij pa proizvede več CO2 od vseh avtomobilov na svetu. Po svetovnih morjih pa pluje 40.000 ladij.. T.i. globalno ogrevanje je le laž, s katero opravičijo višje davke, ter pokritje raznih agencij, na katerih so zaposleni ravno tisti, ki imajo od ohranjanja mita največje koristi.
frako
06. 03. 2017 12.43
+13
Pa če se že zmišljuemo zadeve bog upravlja s vremenom.
UaikiUaiki
06. 03. 2017 12.46
+9
Vulkani izbruhajo 1% celotnih emisij toplogrednih plinov na letni ravni.
frako
06. 03. 2017 12.51
+16
Poglej kkšno sliko zemlje ponoči, 90% vseh lučk ki svetjo delajo na fosilna goriva. Oz na izpuščanje toplogrednih plinou. Vse avtomobile ki vidiš izpučajo toplogredne pline, vsi tovornjaki ki ti praktično na dom dostavijo kar kupiš laufajo na fosilna goriva, vse kar uštekaš v utičnico laufa na fosilna goriva .... Res misliš da to vseskup ne zaleže za en vulkan.
crazy but true
06. 03. 2017 13.34
+3
Solarna energija in veter so cenovno marsikje ze cenejsi od fosilnih goriv, tako da se bo problem s CO2 resil v casu amortizacijskega ciklusa..
pazigledam
06. 03. 2017 13.38
+2
Prva dva zgoraj, iskreno verjamem, da nimata pojma kaj komentirata!
frako
06. 03. 2017 13.43
+2
crazy but true
06. 03. 2017 13.54
+2
Eh, nc ni prepozno. To da je "treba zdaj!" Je zgolj prodajna taktika tistih ko hocejo denar zasluzit na ta racun..
frako
06. 03. 2017 13.57
+5
Haha ni prepozno, nazadne k je blo tok toplogrednih plinov v ozračju so ble temperature od 2 do 3 stopinje višje, sam mau zaostajajo temperature k smo tok hitr atmosfero nafilal.
crazy but true
06. 03. 2017 14.04
-3
Ja in? Glede na soncne cikluse bi zdejle moral imet malo ledeno dobo, tako da..
frako
06. 03. 2017 14.06
+8
sonce ne soupada s temperaturo na zemlji, k je melo sonce 30% več moči je bla zemlja ledena kugla ker praktično ni blo toplogrednih plinov v ozračju.
DeBill
11. 08. 2017 09.41
+1
vulkani izbruhajo več kot 1%, bistveno več. En velik lahko pa nekajkratnik vsega. na svetu je na morjih 60.000 velikih ladij, ki delajo na najbolj umazano gorivo. ima toliko žvepla in ostalega, da je joj. Trpijo cela obalna področja pred velikimi lukami.
DeBill
11. 08. 2017 09.41
Diver78
06. 03. 2017 12.30
+4
Cikli ogrevanja in ohlajanja so dosti večji kot desetletja, stoletja... to zimo je bilo 30+ dni pod ničlo, pa ne moremo zdaj govoriti, da prihaja ledena doba!
DeBill
11. 08. 2017 09.41
dajno
06. 03. 2017 12.07
+0
Hahaha, Kake ma, če je bolj toplo je več žuželk!?? Po njenem je torej največ žuželk v puščavah Afrike , kjer temperature pridejo tudi preko 50. Največ Žuželk je v tropskem okolju, kjer je toplo in vlažno. Naj se raje drži svoje teorije, ne pa da nalaga o nečem o čem niti približno nima pojma
frako
06. 03. 2017 12.37
+14
Glavna kontrola lubadarske populacije so močne zime -15 in več vsaj ene 14 dni da pobije zarodek.
crazy but true
06. 03. 2017 13.36
+5
Ja, sej zaradi tega pa smo originalno pri nas imeli mesani gozd. Smreke so zgolj boljse iz vidika lesa...
frako
06. 03. 2017 14.17
+5
Ta lubadar bo tud en lep primer evolucije k bo pr nas smreka izumrla pa bo mogu listavce napadat če bo hotu prežvet.
UaikiUaiki
06. 03. 2017 14.42
+4
Listavce ne more napadat, lahko pa gre tja kjer so iglavci...
crazy but true
06. 03. 2017 14.45
+3
Evolucija ne deluje tako direktno. Izginotje ekoloske nise praviloma vodi v izginotje zivali ki so bile v njej. Ne skrbi, sej bo prezivel lobadar v sibiriji..
frako
06. 03. 2017 15.23
crazy, ja sam kle bo masivna populacija misliš da se ne bo kkšna kolonija našla ki lahko napada listauce.
DeBill
11. 08. 2017 09.43
ne, ne more napadat listavcev, je prilagojen na lubje iglavcev. zato se mu reče podlubnik. vso smreko pri nas so nasadili za časa marije terezije drugače pa je smreka prej rastla do 1200 oz 1000m nadmorske, spodaj so bili listnati gozdovi.
DeBill
06. 03. 2017 12.06
-5
lučka ne laži nam, sama sebi lahko. Že naslov je tako zavajajoč da boli. Kaj ne bi šla raje v penzijo?
UaikiUaiki
06. 03. 2017 12.48
+5
Zakaj? Da se vam ni potrebno ukvarjati z neprijetno resnico?
martial
06. 03. 2017 23.13
-3
Prevec je komentarjev proti napisani tezi... Kar je zelo zaskrbljujoce!
DeBill
11. 08. 2017 09.44
resnica pa ni prav nič neprijetna, taka je kot je. zemlja se segreva v nekem naravnem ciklu in treba bo prilagotit nas in tehnologijo.
ecnarf
06. 03. 2017 11.53
-9
Še ena podobna Smolnikarju ,katera že celo živlene meša meglo ,rezultatov pa nikjer.
UaikiUaiki
06. 03. 2017 12.01
+15
Rezultate bi videl, če bi vsi skrbeli za okolje, tako pa vsi gledajo samo na profit...
DeBill
11. 08. 2017 09.45
up_
06. 03. 2017 11.53
+10
mi vodo namesto da jo izvažamo smo jo prodali naprimer pivovarni laško in union. To ni bila samo blagovna znamka ampak je v igri tudi voda ki šiba masovno v tujino našaaa voda.
DeBill
06. 03. 2017 12.06
+2
CyberWorm90
06. 03. 2017 11.37
+3
očitno je spet kak now dawk w špilu pa je treba prej mal populizma natrosit folku : )))
dajno
06. 03. 2017 12.08
-2