Marjan Šarec: 'Vsi moramo prispevati'

Ob vsem tem pa Ministrstvo za obrambo namenja še 24 milijonov evrov za raziskave in razvoj. Ob prihodu novega transportnega letala Spartan so del inovacij postavili na ogled. Od brezpilotnikov za izvidovanje do napadalnih dronov z doletom 500 kilometrov in nosilnostjo štirih raket ter slovenske oborožitvene postaje Valhala. 

Skupni finančni načrt Ministrstva za obrambo za leto 2024 znaša 1,018 milijarde evrov, za leto 2025 pa 1,106 milijarde evrov.  O vsem tem smo se ob prihodu Spartana C27 – Lima 02-01 z imenom Martin Krpan pogovarjali z ministrom za obrambo Marjanom Šarcem.

Gospod minister, v operativno rabo prihaja letalo Spartan. Kaj to pravzaprav pomeni za ministrstvo, za vojsko in državo? 

Spartan je velika pridobitev, saj tovrstne transportne zmogljivosti do zdaj nismo imeli in to nam je povzročalo težave pri transportu vojakov na misije in z misij, kot tudi pri zaščiti in reševanju. Nenazadnje, če bi imeli takšno letalo, ko se je zgodil potres v Turčiji, bi lahko naše reševalce in pse peljali tja in nazaj. Tako pa smo morali improvizirati in jih voziti v dveh skupinah s Falconom. Spartan bo pridobitev tudi za gašenje iz zraka, saj smo v tem mandatu naročili gasilni modul. Gre za 8000-litrsko cisterno in ko bo ta modul v Sloveniji, bomo letalo lahko uporabljali v polni zmogljivosti. Letos smo naročili še eno letalo Spartan. Kajti pri letalstvu je tako, da če imaš samo eno letalo, se lahko večkrat zgodi, da zaradi remontov, rednih servisov in raznih drugih razlogov letalo ni plovno v trenutku, ko ga potrebuješ. Z dvema letaloma pa bo Slovenska vojska imela polne transportne zmogljivosti. 

Poleg tega letala prihajajo tudi helikopterji. Počasi bomo imeli več zrakoplovov, kot imamo pilotov. Te transportne, povečane transportne zmogljivosti, ali pa letalske zmogljivosti prinašajo sladke in tudi manj sladke skrbi. Kako boste zagotovili vso logistiko, ki jo zahteva takšno povečanje kapacitet, hangarje, mehanike, pilote? 

Dejstvo je, da helikopterji ne bodo že jutri tukaj. To so dolgoročni projekti, treba je upoštevati tudi dobavne roke in v tem času bomo zagotovo izšolali več pilotov. Trenutno imamo v različnih fazah šolanja 37 bodočih vojaških pilotov, ki bodo v prihodnje lahko upravljali vse te zmogljivosti. Z nakupi te moderne opreme in z modernizacijo Slovenske vojske pa tudi mladi vedo, da ima ta poklic perspektivo. Podobno kot pri gasilskih društvih – če je stara oprema, če ni perspektive, potem se ljudje ne odločajo za to poslanstvo. Pri helikopterjih italijanskega proizvajalca Leonardo gre za vrhunske zmogljivosti in prepričan sem, da bo tudi to pri mladih vzbudilo interes za vstop v Slovensko vojsko. Zanimanje gre tako z roko v roki z novo tehniko, zato verjamem, da bomo v prihodnjih letih imeli tako zmogljivosti kot tudi posadke. Se pa strinjam z vami, vedno so izzivi. V preteklih desetih letih je bil izziv, ko ničesar ni bilo, ko se ni nič novega kupovalo, ko je bila stagnacija. Danes je izziv, kako vse to implementirati v uporabo.

In piloti? Kupili smo tudi Air Tractorje za gašenje iz zraka, kdo jih bo pilotiral? 

Da, dva Air Tractorja sta že v Sloveniji, prihodnje leto pričakujemo še dva. Nakup teh štirih letal je 85-odstotno sofinancirala Evropska unija. Gre za popolnoma novo zmogljivost, ki je v Sloveniji do zdaj še nismo imeli. 

Z reorganizacijo Uprave RS za zaščito in reševanje vzpostavljamo enoto za gašenje iz zraka, ki jo bomo kombinirali s civilnimi in vojaškimi piloti. Računamo, da bi do požarne sezone lahko imeli posadke, ki bodo sposobne leteti in tudi gasiti. Je pa to zagotovo kompleksen proces, veliko je formalnih postopkov, tudi usposabljanje posadk je zelo specifično in zahtevno. Ta letala so zelo prvinska letala, zahtevna za upravljanje, zlasti po tem, ko odvržejo vodo. Takrat se spremenijo masa letala in lastnosti letenja, kar je za pilota zelo zahtevno. Za zdaj vse poteka v skladu z načrti in našimi pričakovanji. Kot že rečeno, je pa to velik izziv za vse. 

Za nekaj časa bo vojaško letališče zaprto zaradi prenove in letala bodo začasno v Mariboru, glavna baza pa ostaja v Cerkljah ob Krki? 

Tukaj, v Cerkljah ob Krki je osrednje letališče Slovenske vojske, ki se razvija in širi. Z njim imamo velike načrte. Pri modernizaciji letališča je velik delež prispevala tudi zveza Nato, saj je to tudi pomembna zmogljivost Zavezništva. Blizu letališča je Jedrska elektrarna Krško, zato je nujno, da zagotovimo tudi ustrezno protizračno obrambo. Vse to je razlog, da smo se odločili za nakup protizračne obrambe nemškega proizvajalca, pogodbo za nakup sistema pa bomo podpisali še v tem mesecu. Gre za izjemno zmogljiv sistem, kupili smo eno baterijo, kot rečeno tudi zaradi zaščite kritične infrastrukture v Sloveniji. Ta zmogljivost ni pomembna samo za nas, ampak za vso Evropo, kajti vsa Evropa se sooča s pomanjkanjem sistemov protizračne obrambe ali pa so ti zastareli. Prioritete je nekoliko spremenila tudi vojna v Ukrajini. In ker je protizračna obramba v Evropi, kot ugotovljeno, pomanjkljiva, smo se usmerili v to, da preprečimo kakšna neprijetna presenečenja iz zraka. Zato se je Slovenija pridružila nemški pobudi, sistem, ki bo prišel v Slovenijo, pa bo res vrhunski. Za dodatno okrepitev naše zračne obrambe sem lani jeseni podpisal pogodbo za 16 brezpilotnih letal Belin proizvajalca C-Astral. Dodatnih šest smo naročili za potrebe Črne gore, ki jih bomo zagotovili po sistemu vlada vladi. In to je pravzaprav zgodovinski mejnik, kajti prvič se dogaja, da Slovenija obrambne zmogljivosti po sistemu vlada vladi prodaja drugi državi. 

To pa je tudi pravzaprav moj dolgoročni cilj – da Slovenija preneha samo kupovati opremo od drugih, ampak da slovensko znanje in izdelke tudi prodaja drugim. Lansko leto smo podpisali pogodbo s podjetjem gospoda Boscarola Timtec Defense, ki za nas razvija drone in obrambo proti dronom. Več naporov smo torej vložili v zagotavljanje varnosti iz zraka. V to nas je prisilila tudi vojna v Ukrajini, kajti vemo, da so tanki in podobna orožja izjemno ranljivi za te sisteme, ki sem jih naštel. 

Posledično smo v okviru modernizacije Slovenske vojske in z namenom povečanja tehničnih in tehnoloških zmogljivosti obrambnega sistema Republike Slovenije veliko sredstev namenili področju raziskav in razvoja. Lani skoraj 12 milijonov, za letos pa je načrtovanih že 23 milijonov, kar je ogromno povečanje od leta 2022, ko smo imeli samo dva milijona. Naš cilj pri tem je dati priložnost slovenskim podjetjem, da razvijajo sodobno opremo, ki jo bo uporabljala tudi Slovenska vojska. 

Omenili ste protizračni sistem Iris. Kakšna je tu časovnica?  

Z nemškim obrambnim ministrstvom bomo še v tem mesecu podpisali pogodbo za nakup sistema protizračne obrambe in menim, da bomo po tem kar prvi na vrsti za dobavo. V tem trenutku težko napovedujem, kdaj to bo, predvidoma pa v letu 2026, če bo vse tako, kot kaže zdaj. Ta sistem predstavlja pomemben del modernizacije Slovenske vojske.

Kaj pa helikopterji, omenili ste zaščito in reševanje. Kdaj pride nova flota in kaj nameravate s starimi Bell 412? Bodo namensko vključeni v helikoptersko nujno medicinsko pomoč? 

Helikopterji Bell 412, ki so sedaj v uporabi, bodo šli v posodobitev in nadgradnjo, s čimer jim bomo podaljšali življenjsko dobo. Zanje bomo kupili medicinsko evakuacijsko MEDEVAC opremo. Tudi ti novi helikopterji, ki jih kupujemo, bodo imeli MEDEVAC opremo, tako da bodo primerni tudi za helikoptersko nujno medicinsko pomoč (HNMP). So pa to zagotovo vojaška sredstva, ki bodo modernizirala helikopterske zmogljivosti Slovenske vojske in so v prvi vrsti namenjena vojaški uporabi, zato ne želim zavajati javnosti, da helikopterje kupujemo predvsem zaradi uporabe v primeru naravnih in drugih nesreč. Seveda pa bodo na voljo tudi v teh primerih.

Požar na Krasu in vse to, kar se dogaja v zvezi z naravo, nam je pokazalo, da moramo nabaviti čim več opreme, ki bo uporabna tako za namene Slovenske vojske kot sistema zaščite in reševanja. 

Seveda pa bo treba na dolgi rok rešiti, kar ste omenili, HNMP. Helikopterje, ki jih bomo nadgradili oziroma posodobili, bo treba nameniti izključno za HNMP. Se pravi, ne čisto tak sistem, kot ga imamo danes. Slovenska vojska je s svojimi helikopterji rešila ogromno življenj v poplavah, sploh tam bi šteli žrtve lahko tudi prek sto, če ne bi tako hitro reagirali. Bo pa potreben tudi razmislek, kako ukrepati v primerih, ko ljudje hodijo neopremljeni v gore, kar vodi v draga reševanja, obenem pa spravljajo v nevarnosti tudi pilote in reševalce. Najti bo treba način, kako takšna reševanja tudi zaračunati, kajti drugače jih očitno ne bomo odvrnili od takšnega početja. Smo že reševali skorajda bose posameznike na 1000 ali 1500 metrih višine.

Kaj se dogaja s projektom 8x8, že pred meseci ste napovedovali izbiro. V kateri fazi je izbor 8x8? 

To sem napovedal, a kot že omenjeno, so letošnje katastrofalne poplave nekoliko spremenile naše prioritete. Proračun za leto 2024 je za 42 milijonov nižji od predvidenega. S tem proračunom skušamo ohranjati ključne projekte, hkrati pa smo tudi solidarni ob poplavah in smo tudi iz našega proračuna prispevali ta sredstva. Kar se tiče 8x8, zaključujemo izstop iz programa Boxer, kar nas bo stalo 4,1 milijona evrov, od tega je nekje 3,3 milijone stroškov industrije. To je bistveno manj od prvih ocen, ki so predvidevale izstopne stroške v višini do 20 odstotkov vrednosti posla. Kar se tiče novega programa 8x8, smo v Zakonu o razvoju in obnovi po poplavah zagotovili podaljšanje zakona o investicijah v Slovenski vojski tja do leta 2028, s tem bomo lahko prolongirali tudi program 8x8. Pri odločitvi za novo vozili 8x8 smo previdni in proizvajalec, ki bo izbran, bo moral predložil vse zahtevane certifikate. Tudi zato še nismo razkrili končne izbire. In kot že rečeno, prioritete smo morali malo prilagoditi tako vojni v Ukrajini kot poplavam. Ob zadnji ujmi so se zlasti inženirske enote pokazale za ključne, zato bomo kupovali opremo tudi za te enote in s tem krepili inženirsko logistiko in podobne zadeve. Vzporedno pa bo tekel program 8x8. Nismo ga opustili, nikakor. Naš cilj ostaja vzporedna gradnja bataljonske bojne skupine in izvidniškega bataljona.  

To pomeni, da recimo za ta program v naslednjem letu pač ni predvidenih sredstev?  

Kot že rečeno, sredstva za to so zagotovljena z Zakonom o investicijah v Slovensko vojsko do leta 2026 oziroma, kot sem prej povedal, s podaljšanjem do leta 2028. Najprej moramo izbrati ustreznega proizvajalca, potem bomo lahko več povedali. Nočem pa namenoma razkrivati datumov ali dajati napovedi, ker ni vse odvisno samo od nas.  

 Program 8x8 pa ostaja ključen? 

Seveda, saj to je naša zaveza in eden ključnih projektov modernizacije Slovenske vojske. To so naši cilji zmogljivosti, ki smo se jim zavezali pred petnajstimi leti in jih še danes nismo izpolnili. A ponavljam, v luči poplav smo morali vsi resorji nekako prilagoditi svoje prioritete in usmeritve in zato se zadeva nekoliko zamika. Morda moram tudi pojasniti proračun Ministrstva za obrambo. Nekateri govorijo: Joj, milijardo za vojsko ali pa več kot milijardo. Vojska ima 75 odstotkov obrambnega proračuna, 10,6 odstotka ima Uprava za zaščito in reševanje. Svoj del ima tudi Uprava za vojaško dediščino. Tako da proračun za vojsko, orožje in podobno ni milijarda, ampak je manj, je 75 odstotkov tega proračuna. 

Ali lahko potrdite ugibanja, da sta v finalu Poljska in Finska?

Ne, ne bi nič govoril, dokler zadeve niso gotove. Kdo je, kdo ni, ker veste, to so stvari, ki potem sprožijo takšne in drugačne špekulacije. Vsekakor, kot sem rekel, kdor bo izbran, bo moral zagotoviti vse certifikate. Zagotoviti bo moral tudi nakup po sistemu vlada vladi, torej brez posrednikov. Vozilo bo moralo biti postavljeno na cesto, da se nam ne bodo ponovile znane zgodbe iz preteklosti. Zato ne smemo hiteti. Zadeve je treba izpeljati tako, da nas ne bo potem bolela glava. 

Če prav razumem, pa teh zagotovil od nobenega od teh ponudnikov še ni? 

Kot rečeno, proces še teče in ga ne morem komentirati, preden zadeva ni dokončna. Zdaj me že poznate nekaj let in veste, da ne želim ne napovedovati ne špekulirati. 

Ampak je pa že nekaj mesecev od tega, ko je vlada sprejela sklep o odstopu od pogodbe.  

Ja, res. 

Pa se dejansko ni še nič zgodilo. 

Mi smo svoje napovedali, svoje naredili, ampak gre za organizacijo več držav in seveda morajo vsi to potrditi. To so bila pogajanja. In ko bodo vse države to potrdile, potem bomo mi tudi formalno izstopili iz OCCAR sistema in bomo program Boxer uradno zaključili. 

Omenili ste preboj slovenske oborožitvene industrije. Lahko računamo, da bi bila morda tudi oborožitvena postaja Valhala nameščena na vozilih 8x8? 

Valhala razvija vrhunsko opremo. Mi smo podpisali pogodbo o razvoju te kupole oziroma oborožitvene postaje in program poteka zelo dobro. To bo modularna oborožitvena postaja, ki je plod domačega znanja in jo bo možno montirati oziroma vgraditi na več tipov vozil Slovenske vojske. Zagotovo je cilj tako Ministrstva za obrambo kot vojske kot vseh, da končno tudi v Sloveniji začnemo uporabljati proizvode, ki so plod domačega znanja in razvoja.

Vlada je sprejela namero k sodelovanju pri humanitarni odpravi za Gazo, sodelovanje z Italijo. Se bo to zgodilo, kaj se bo zgodilo? 

Drži. Trenutno smo v pogovorih z Italijo, da vidimo, kakšne so dejanske potrebe. Tej pobudi smo se takoj pridružili, kajti trpljenje civilnega prebivalstva na tistem območju je resnično nesprejemljivo. Slovenija lahko pomaga predvsem s svojimi zdravstvenimi kapacitetami. O podrobnostih, kako in na kakšen način, pa se še dogovarjamo. 

Pogovarjamo se o večjih nakupih helikopterjev, letal. Malo se šalimo, ali pa tudi ne, ko pravimo, da je veliko vprašanje, kdo bo vozil, pilotiral, če imamo sploh dovolj voznikov za vse nakupljeno. Ena od najhujših težav Slovenske vojske so kadri. 

Res je, to je ena od dveh največjih težav. Ena težava je opremljenost, druga so zagotovo kadri. Vendar moram povedati, da smo v tem letu in pol, kolikor smo na ministrstvu, dosegli kar pomembne premike. Večkrat sem govoril o spremembah, ki smo jih uvedli. Prej je bila kapaciteta taborov za mlade omejena na 100 mest na posamezen tabor. To smo odpravili in letos smo na taborih imeli več kot 700 mladih, ki so bili tako ali drugače vključeni v sodelovanje s Slovensko vojsko. Do konca lanskega leta smo zaposlili 325 novih pripadnic in pripadnikov, kar je 63 odstotkov več kot lani. To je največje letno število novih zaposlitev v zadnjem desetletju. Nazadnje smo število nekaj več kot 300 novih zaposlitev zabeležili v letu 2010. Se pravi, ta trend je dober. Tudi število tistih, ki nimajo končane srednje šole, pa jim bo omogočena zaposlitev, je precejšnje. Tudi trendi pri pogodbeni rezervi so dobri, imamo skoraj 900 pogodbenih rezervistov, tako da smo v letu 2023 pravzaprav presegli cilj, ki smo si ga zadali. Je pa dejstvo, da bomo imeli v naslednjih letih večje število upokojitev in upokojitve so tisto, česar pač ne moremo preprečiti. Zato je trend zaposlovanja v splošnem še vedno negativen. Dejstvo pa je, da smo skrajšali čas, ko se nek mlad človek odloči, da bi se zaposlil v Slovenski vojski. Do zaposlitve lahko pride v enem mesecu. Prej je to trajalo tudi dva do štiri mesece.  

Toda ta del je že začel prejšnji minister Matej Tonin, kaj ni že on sprožil neke postopke za lažje pridobivanje kadrov. Tudi sicer je bil zakon o zagotavljanju investicij v Slovensko vojsko dediščina prejšnje vlade. Zdi se, da ste, kar se tega tiče, precej na liniji s prejšnjo vlado. 

No, gotovo nismo mi začeli tega procesa. Ta proces se pelje že deset let. Slovenska vojska se trudi pridobiti nove kadre in jaz pač govorim, kar smo mi naredili. Za zdravniške preglede smo poenostavili postopke, na taborih smo odpravili omejitve, sodelujemo tudi s srednjimi šolami. Seveda se to izvaja že nekaj časa in tukaj ni vprašanje, na čigavi liniji smo, na liniji prejšnje vlade, na liniji predprejšnje vlade. Saj pred prejšnjo vlado je bila naša vlada in smo že takrat mi tudi marsikaj sprožili. Mi smo na liniji Republike Slovenije in Slovenske vojske. To je naša linija. Naša linija je domoljubna linija, je ljubezen do domovine, do Slovenske vojske, do sistema. 

Obrambni proračun smo imeli leta 92, takoj po vojni, na stopnji dveh odstotkov BDP-ja, namenjenih za obrambo. Potem je to povečini samo še padalo, posebno po krizi je padlo na samo dno. Pod en odstotek letno. Leto 2023 smo končali okrog 1,3 odstotka. Gre trend še navzgor? 

Da, ste kar pravilno ugotovili, smo daleč od tistega, kar bi morali nameniti, torej dva odstotka BDP-ja. Pa danes to ni več končni cilj, ampak je to izhodišče v državah članicah Nata, tudi v nekaterih državah, ki imajo bistveno nižji BDP kot Slovenija. Mi smo imeli višino obrambnih izdatkov, kot ste tudi ugotovili, v devetdesetih letih blizu dveh odstotkov, pa je bil BDP takrat bistveno nižji. Trend gre navzgor, to zasledujemo tudi s tem proračunom, čeprav smo ga zmanjšali zaradi poplav. Izdatki se povečujejo, je pa res, da ne tako, kot bi želeli oziroma kot bi bilo pravzaprav treba. Ker veste, če bomo mi prišli v situacijo, ko bi nas bilo treba braniti in bomo rekli: Zdaj pa velja kolektivna obramba, zdaj nas pa branite, pa bo mogoče kdo rekel, ja, kaj ste pa naredili vi za delitev bremen znotraj Zavezništva? Takrat nam noben izgovor ne bo koristil. Zveza Nato je kot skupnost, ki živi v večstanovanjski hiši. Tisti, ki je v pritličju, ne more reči, da ga streha ne zanima in obratno. Vsi smo del te večstanovanjske stavbe, ki se ji reče bodisi Evropska unija bodisi zveza Nato in vsi moramo prispevati svoj del obveznosti in odgovornosti, ker kolektivna obramba pomeni prav to.