Mineva leto dni od poskusa uvedbe zloglasnih radarjev

V ponedeljek bo minilo leto dni, odkar je Mestna občina Maribor začela izvajati avtomatsko odkrivanje hitrosti vozil s 30 radarji po vsem mestu, postavljenimi v sklopu javno-zasebnega partnerstva z družbo Iskra Sistemi pri projektu modernizacije semaforskega sistema.

Celotni projekt je bil po mnenju strokovne javnosti zamišljen površno, na občini pa so pred uvedbo zelo slabo poskrbeli tudi za pravilno predstavitev v javnosti, kar je pozneje večkrat priznal tudi župan Franc Kangler. Vendar se najbrž tudi sam ni zavedal, da bo ta na videz nepomemben ukrep povzročil največje proteste v zgodovini samostojne države, ki niso pripeljali zgolj do odstopa mariborskega župana, pač pa zanetili vstajniški duh po vsej Sloveniji.

Že pred samim začetkom projekta se je zapletlo, saj je pomisleke izrazil urad informacijske pooblaščenke, potem ko so sprva na mariborski občini nameravali – nato pa se temu odrekli – uvesti tudi po mnenju urada sporno odkrivanje in kaznovanje voznikov za prevoz mimo rdeče luči.

Prvi dan uvedbe sistema pa je še dodatno razburkal javnost v Mariboru, potem ko so iz mestnega redarstva javili, da je sistem v samo 36 urah zabeležil že 5000 prekrškarjev. Del javnosti je takrat mestni občini očital, da ji na prvem mestu ni prometna varnost, pač pa zgolj pobiranje denarja.

Mestna občina Maribor je namreč s podjetjem Iskra Sistemi sklenila 30 milijonov evrov vredno koncesijsko pogodbo, po kateri bi slednje v štirih letih posodobilo dotrajan semaforski sistem v mestu, pri tem pa bi se 92 odstotkov vseh plačanih kazni stekalo na njihov račun. Velika večina prekoračitev se je namreč gibala v območju do 10 kilometrov na uro, številni so bili tudi očitki o nepravilno izbranih mestih merjenja.

Meščani pa so jasno napovedali nepokorščino, prepričani, da gre v mestu že tako za veliko socialno krizo in bi jih ta ukrep še dodatno osiromašil. Kar nekaj radarjev je bilo namerno zažganih in uničenih, mestna uprava pa je ljudi skušala pomiriti tudi z brisanjem kazni v prvih tednih. Pojavljati so se začeli tudi očitki o nepravilnostih pri izbiri koncesionarja.

Prvič se je možnost protestov nakazala 2. novembra, ko se je pred mestno občino zbralo nekaj deset meščanov, ki so v znak protesta proti radarjem prižgali sveče. Več sto protestnikov se je deset dni pozneje spet zbralo pred sedežem mestne občine in prvič zahtevalo odstop župana. Protest je bil sklican prek spletnega omrežja Facebook, prvič je zagorelo nekaj bakel in nastalo je pozneje znano reklo "Gotof je".

Stvari pa so šle še dlje in že na protestu 21. novembra ob volitvah v državni svet, za katerega je uspešno kandidiral tudi Kangler, je prišlo do prvega nasilja, pri katerem sta bila poškodovana dva policista. Pet dni pozneje se je še množičnejši protest zgodil na Trgu svobode, kjer se je zbralo okoli 5000 ljudi, skoraj dvakrat toliko pa na t.i. tretji mariborski vstaji 3. decembra. Prav ta je bila tudi najbolj krvava v zgodovini samostojne države, saj so policisti pridržali več kot 60 kršiteljev, več policistov in protestnikov pa je utrpelo poškodbe.

Takrat že zdavnaj ni šlo več zgolj za radarje, v zvezi s katerimi je medtem protikorupcijska komisija že predlagala ničnost pogodbe. Val protestov se je medtem že preselil po Sloveniji in tudi v Ljubljani je 30. novembra prišlo do protesta več tisoč državljanov proti vsem političnim garnituram, ki se je pozneje kljub začetnim mirnim protestom sprevrgel v nasilno divjanje manjših skupin.

Maribor je svoje dosegel 6. decembra, ko je svoj odstop z zadnjim dnem leta 2012 napovedal Kangler, zato so naslednje vstaje nekoliko izvodenele. Mediji so takrat pisali tudi o tem, da je mariborskega župana pozval k odstopu kar takratni premier Janez Janša, da bi se izognil nadaljnjemu vrenju, a se je pozneje moral posloviti tudi sam. Zlasti njegovemu notranjemu ministru Vinku Gorenaku je del javnosti zamerila, ker naj bi se policija preveč nasilno odzvala na protestnike.

Maribor je na nadomestnih volitvah dobil novega, "vstajniškega" župana Andreja Fištravca, radarji so preteklost, nanje pa spominjajo le še njihova ogrodja na križiščih in pravde nove mestne uprave z Iskro Sistemi. Vsi ostali problemi mesta, ki se otepa s hudo socialno stisko in nadpovprečno brezposelnostjo, pa še naprej ostajajo in čakajo na obljubljeno pomoč države.