'Invazija Monsanto' vse bližje, borba za semena pa tudi?

Gloverjeva se je o svojih stališčih do GSO razgovorila za portal euractiv.com, njena stališča pa najbrž pomenijo, da lahko pričakujemo resno spremembo evropske politike, ko gre za GSO v trgovinah in na poljih EU. Časi, ko je EU multinacionalke, kot je kontroverzni Monsanto, držala pred precej tesno zaprtimi vrati, bi lahko minili.

Gloverjeva je v intervjuju tudi izrekla podporo poročilu Svetovalnega odbora za znanost evropskih akademij  (EASAC), v katerem so junija predlagali, da evropske države znova pretehtajo svoja stališča do GSO.

Po mnenju Gloverjeve gre za poročilo, ki ga je spisala "avtoriteta", šlo pa naj bi za pomemben prispevek k razpravi glede novih tehnologij žlahtnjenja rastlin.

Gloverjeva še meni, da so bili dvomi v času, ko je bila tehnologija GSO še v povojih, upravičeni, a da danes ta tehnologija omogoča ciljno manipulacijo rastline.

Znanstvenica je tudi prepričana, da danes ljudi ne skrbi toliko sama tehnologija GSO kot poslovne prakse njenih lastnikov – multinacionalk s strogimi patentnimi pravili. Krivdo za to bi po njenem mnenju ta podjetja morala prevzeti sama, saj niso znala vzpostaviti dialoga in javnosti prepričati o prednostih tehnologije.

Poročilo EASAC trdi, da organizmi GSO ne predstavljajo nobenega tveganja za ljudi, živali ali okolje. Ob dejstvu, da bo treba po napovedih kmalu nahraniti 9 milijard lačnih ust na planetu, so znanstveniki prepričani, da izogibanje tehnologiji GSO ni več mogoče, težave s podhranjenostjo pa bi reševali tudi s poljščinami, obogatenimi z vitamini.

EASAC zatrjuje, da 90 odstotkov raziskovalnega dela niso financirale multinacionalke, ki imajo nedvomno velik interes, da je poročilo prepričljivo in v njihovo korist. Prav to so bili namreč doslej glavni očitki podobnim raziskavam.

Nasprotniki GSO se seveda ne dajo. Navsezadnje so dosegli, da je EU trenutno z izjemo ene vrste koruze in ene vrste krompirja povsem zaprta za organizme GSO, številne države in regije so prepovedale sejanje tudi teh dveh poljščin, hrana brez GSO pa je vrednota. Gre za stanje, ki bi ga radi ohranili.

Da želijo multinacionalke, kot je Monsanto, svet res nesebično nahraniti, dvomijo. Zgodbe kmetov, ki so storili samomor, ker niso mogli plačati stroškov semena in pripadajočega škropiva, brez katerega te rastline ne rastejo, so samo eno od opozoril.

Kot najpomembnejšo pa mnogi še vedno navajajo študijo Gilles-Erica Séralinija, ki ji industrija in nekateri znanstveni krogi očitajo vse mogoče. A Seralini se ne da. Njegova študija, izvedena tako, da je podgane hranil s koruzo GSO vse njihovo življenje, naj bi bila bolj pravilna od tri mesece dolgih poskusov, na podlagi katerih so običajno nastala poročila o neškodljivosti GSO.

Življenje Seralinijevih podgan se je končalo precej klavrno, doleteli so jih tumorji in druge hude bolezni.

Aktivist za zdravo hrano Adrian Bebb pa izpostavlja, da argumenti, da rastline GSO rodijo več in da potrebujejo manj škropiva, ne držijo. Opira se na raziskavo univerze Canterbury, po kateri v ZDA, kjer na poljih večinoma raste Monsantova gensko spremenjena koruza, količina uporabljenih pesticidov narašča, medtem ko v zahodni Evropi, ki je doslej podpirala ekološko kmetijstvo, ta količina pada.

A ob očitno uspešnemu lobiranju multinacionalk in prepričanju znanstvenikov, da je tudi še ne povsem raziskana tehnologija dovolj dobra, da jo vnašamo v svoje telo, nasprotniki organizmov GSO ugotavljajo, da lahko spreminjanje evropske smeri ustavi le še politični pritisk. Ta je zaenkrat po podatkih Eurobarometra še zelo visok, saj večina Evropejcev GSO močno nasprotuje, močno nasprotujejo tudi temu, da bi si multinacionalke prisvojile seme.

Bebb je prepričan, da bi bila evropska podpora GSO napačna. “Evropa mora še naprej ščititi svojo biotsko raznovrstnost, podpirati manjše kmete in v tem okviru povečati rodovitnost tal in količino pridelka,” je prepričan.