Montaža števca je draga, a brez njega bo položnica za vodo še višja

Vladna uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki je začela veljati 1. marca 2013, med drugim določa oblikovanje cen storitev javnih služb, koledarske roke, do katerih je treba uveljaviti cene ter druge določbe, med katerimi je tudi ta, da bodo vsi tisti uporabniki vodovodnega omrežja, ki nimajo lastnega števca, kmalu morali plačevati dražji pavšal za vodo, ki ne bo več vezan na število oseb v gospodinjstvu, pač pa na velikost vodnega priključka.

3. točka 18. člena uredbe med drugim določa: "Če se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se vodarina obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 1,2 m3 na dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1 (premer vodomera DN 20)."

Sliši se strašno zapleteno in učeno, v bistvu pa to pomeni, da se bo ne glede na število oseb v gospodinjstvu uporabnikom, ki nimajo števca za vodo, po uveljavitvi novih cen zaračunaval pavšal glede na dimenzijo vodovodnega priključka, kar znaša najmanj 1,2 m3 na dan oziroma 36 m3 na mesec in ne več 4,5 m3 na osebo na mesec kot do zdaj.

Preprost izračun pove, da je na primer štiričlanska družina, ki nima števca za vodo, do te uredbe mesečno plačala, kot da je porabila 18 kubičnih metrov vode, če so varčevali ali ne. Če ima klasični priključek z oznako DN 20, pa bo po novem plačala, kot da so mesečno porabili 36 kubičnih metrov vode, kar je kar dvakrat več kot do zdaj. Strošek pa bo še večji tudi zato, ker so na količino obračunane vode vezane tudi druge storitve in dajatve – kanalščina, vodno povračilo, okoljska dajatev itd.

Draga investicija, ki pa se mnogim vendarle obrestuje

Ob teh izračunih so tako mnogi zavrteli številke pooblaščenih monterjev vodnih števcev in naročili montažo vodnih števcev. A cene te investicije so očitno zelo visoke. Tako nas je bralka obvestila, da so dobili ponudbo enega od izvajalcev, ki znaša za večstanovanjski blok kar 700 evrov na gospodinjstvo. Po pojasnilih naše bralke so v to ceno vključeni štirje merilniki za daljinsko odčitavanje, ki jih bodo namestili na vodovodne priključke v stanovanju, ter njihova montaža. V stanovanju sta prijavljeni dve osebi, do zdaj je bralka za vodo plačevala pavšal v višini 23 evrov mesečno. Izračuni drugih stanovalcev v bloku kažejo, da je dejanske porabe vode precej manj, zato bo tudi račun nižji.

Da zanimanja za montažo vodomernikov ni veliko, so nam potrdili tudi v enem od podjetij, ki se ukvarja s tem. A tega ne povezujejo z višino investicije. Tisti, ki se ne bodo odločili za števce, so po njihovem mnenju že izračunali, da je zanje bolje, da ostanejo na mesečnem pavšalu. Za vgradnjo vodomerov pa se odločajo tisti, ki bi radi znižali svoje stroške. Zmotno je prepričanje, da bodo vsi plačevali manj. "To v nobenem primeru ne drži. Tisti varčni, ki so prej plačevali preveč, bodo zdaj plačevali manj. Tisti veliki porabniki, ki so svojo porabo skrivali v položnicah drugih (zanje so plačevali drugi), pa bodo po vgradnji vodomera upravičeno plačevali več. Zato so bili vodomeri tudi vgrajeni. In taki stanovalci se največkrat pritožujejo, ne zavedajoč se, da so jim doslej vodo plačevali drugi in da bi se pravzaprav morali pritoževati drugi," pravi Robert Šest iz Brunate. Vsekakor se tudi v tem podjetju strinjajo, da vgradnja vodomerov pripomore k nekoliko bolj ozaveščenemu ravnanju stanovalcev. In po njihovih izračunih je prihranek na glavnem vodomeru v objektu med 5 in 10 odstotki.

Varčujemo z elektriko, ogrevanjem – zakaj ne bi še z vodo?

Namen uredbe je, da bi v skrbi za naše okolje ljudje vendarle začeli varčevati tudi z vodo. Podobno je principu elektrike. Ker imamo števce, plačamo toliko elektrike, kot smo jo porabili. Tisti, ki števcev za vodo nimajo, z vodo praviloma do zdaj niso varčevali, saj so plačevali pavšal. Če bodo ostali na pavšalu, tudi naprej ne bodo varčevali, še zlasti ker bo znesek pavšala dosti večji. Se je pa izkazalo, da večina uporabnikov po montaži vodomerov dejansko ugotovi, da porabi precej manj vode od pavšala in da je bolj smotrno plačevati dejansko porabo vode. In k temu stremi ta uredba.

Na Komunali Zagorje, kjer bodo na nov način zaračunavanja vode prešli 1. 1. 2014, so imeli v začetku leta 244 gospodinjstev, ki nimajo svojega vodomera. To je dobrih 11 odstotkov vseh uporabnikov (ostalih uporabnikov, priključenih na njihov vodovodni sistem, je 2080). Od sprejetja uredbe do danes se je za montažo vodnega števca odločilo 39 gospodinjstev, a na komunali pričakujejo, da se bo zadnji trenutek za namestitev odločilo še precej več odjemalcev. Montaža vodomernega jaška, merilnika in vsa potrebna gradbena dela stanejo v povprečju med 300 in 500 evri na gospodinjstvo, pojasnjujejo na komunali. Ker se zavedajo, da gre za precejšen finančni zalogaj, del teh stroškov v višini 100 evrov povrne občina Zagorje, kakšni so pogoji za refundacijo, pa si lahko preberete na spletni strani komunale.

Težave po montaži vodomernikov

Na nas se je obrnil tudi bralec, ki pravi, da so se v bloku že pred pol leta odločili za montažo elektronskih števcev za vodo. "Od takrat ugotavljamo, da se cena vode spreminja mesečno, čeprav je po ceniku VO-KA že nekaj časa nespremenjena. Ugotovili smo, da obstaja velika razlika med vhodno vodo po števcu in vodo po merilnikih," pravi naš bralec Boris in dodaja, da so v bloku ugotovili, da nekateri, ki imajo montirane števce, le-teh ne uporabljajo. "Ugotovili smo, da so števci napačno montirani in ne odčitavajo dejanske porabe. Prav tako izpusti vode na hodnikih niso bili blokirani oziroma zapečateni, kar bi izvajalec merilcev moral zagotoviti," še pojasnjuje bralec. Te izgubljene vode naj bi bilo mesečno okoli 50 kubičnih metrov, upravljavec stavbe pa naj bi to količino vode zaračunal stanovalcem tako, da jim dvigne ceno vode, pojasnjuje bralec.

V Brunati, kjer so montirali vodomere, očitke zavračajo. Na vprašanje, ali je mogoče, da se nekateri še vedno "švercajo", odgovarjajo, da je vsa voda v stanovanju vezana na števec, zato to v samem stanovanju ni mogoče. Bi pa se to načeloma lahko dogajalo zunaj stanovanja. Očitke, da niso poskrbeli za izpuste na hodnikih, v Brunati zavračajo in pojasnjujejo: "Na objektu so pri nas naročili le montažo vodomerov." Napak na števcih ni, še odgovarjajo v Brunati, razlog za različno visoke zneske za vodo pa je iskati v postopku odčitavanja in zakonitostih, ki pri tem vladajo, še opozarjajo. Kot pojasnjujejo, se vsi števci za vodo odčitavajo daljinsko. Leta 2012 so odčitavali vodomere v skladu z dogovorom konec meseca. Na željo stanovalcev oziroma upravnika pa so v juliju 2013 spremenili datum odčitavanja na 18. v mesecu. Novembra se je datum še enkrat spremenil, in sicer na 14. v mesecu. "Take spremembe povzročajo razliko v m3 med odčitki v stanovanjih in glavnim vodomerom v objektu, ki ga odčitavajo drugi (VO-KA, upravnik, hišnik)," pojasnjujejo na Brunati. "V resnici je najpomembneje, da se števci odčitavajo vedno za enako periodo (v tem primeru en mesec), datum sam ni tako pomemben. Ne glede na opisane spremembe pa se vse razlike izravnajo v prihodnjem mesecu, ker datum odčitavanja običajno ne vpliva na spremembo deleža porabe."

Zaradi različnega odčitavanja števcev v stanovanjih (ki je daljinsko) ter glavnega števca v stavbi (kar odčitava upravnik oziroma komunalno podjetje) prihaja do razlik v izmerjeni porabi kot tudi do razlik v zneskih. "Lahko pa bi do razlik med glavnim števcem in vodomeri po stanovanjih prihajalo tudi zaradi puščanja vode v sistemu razvoda med glavnim vodomerom in stanovanji. Razvodna omrežja so stara, potrebna prenove, za kar pa se stanovalci redko odločajo, ker so prenove povezane z dodatnimi stroški," še pojasnjujejo v Brunati.