104 fotokopije zadržal MNZ, ugotavlja informacijska pooblaščenka

Na notranjem ministrstvu poteka inšpekcijski nadzor nad postopkom ravnanja s podpisi pod pobudo za razpis referenduma o zakonu o slabi banki. Ali bo zaradi zapletov s podpisi pod referendumsko pobudo ministra Vinka Gorenaka doletela tudi interpelacija, pa še ni znano.

O interpelaciji se bo Pozitivna Slovenija (PS) po besedah Zorana Jankovića odločila po tem, ko se bo Gorenak oglasil v pri njihovi poslanski skupini. Sprva je bilo rečeno, da se bodo srečali danes, a so iz poslanske skupine sporočili, da srečanja danes ne bo. To so potrdili tudi na notranjem ministrstvu.

Kot je znano, so v PS na premierja Janeza Janšo naslovili poziv, naj zaradi omenjenih zapletov Gorenaka razreši. Premierju so rok za odgovor določili v sredo, a odgovora niso prejeli. Gorenak je že dejal, da se interpelacije ne boji.

PS je k odstopu pozval tudi predsednika državnega zbora Gregorja Viranta, ki je svojo plat zgodbe v zvezi s podpisi poslanski skupini PS skupaj z generalno sekretarko Mojco Prelesnik predstavil v sredo. Ali je Virant poslance prepričal in ali ne bodo več vztrajali pri njegovem odstopu, še niso sporočili.

Da bi interpelacija tudi uspela, je malo možnosti. Za razrešitev tako Gorenaka kot Viranta bi moralo v državnem zboru glasovati 46 poslancev. Opozicijska PS in SD imata skupaj 37 glasov.

V državnem zboru nimajo pooblastil

Izsledki nadzora, ki ga bo inšpektorat za javno upravo opravil na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ), naj bi bili znani do konca novembra. Danes je bil opravljen pregled dokumentacije in razgovor z zaposlenimi. V notranjem nadzoru nad postopkom preverjanja podpisov je MNZ že ugotovil, da ni razlogov za domnevo, da so se listi s podpisi izgubili pri njih.

Na inšpektoratu za javno upravo so za ta teden napovedali tudi svetovalni razgovor v državnem zboru, saj tam za inšpekcijski nadzor inšpektorat nima pristojnosti. Prav tako zaplet s podpisi pod referendumsko pobudo raziskujejo policija, protikorupcijska komisija in informacijska pooblaščenka.

Kaj je ugotovila informacijska pooblaščenka?

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar glede primera izginulih podpisov meni, da je ''najhujša in težko popravljiva posledica primera izguba zaupanja v pošteno delovanje najvišjih državnih organov''.

Za zdaj ni znano, ali bodo lahko zbrali dovolj podatkov za odločitev o zakonitosti obdelave osebnih podatkov in odredili ukrepe. Pooblaščenka vodi inšpekcijski postopek v primerih manjkajočih listov z osebnimi podatki podpornikov referendumske pobude o slabi banki, ki jo je vložil Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije (SKNG) in podpornikov pobude za vložitev zahteve za razpis referenduma o državnem holdingu, ki jo je vložil Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE).

V prvem primeru so v DZ dobili 307 listov, z MNZ so vrnili 271 kopij, v drugem primeru je bilo listov s podpisi 391, z MNZ jih je v DZ prišlo 287, kar je 104 manj kot je originalov, so spomnili v uradu informacijske pooblaščenke.

Glede prvega primera imajo premalo podatkov, so sporočili, v drugem primeru pa ''javno dostopne informacije kažejo na to, da je v drugem primeru 104 fotokopije listov z osebnimi podatki pobudnikov zadržalo ministrstvo za notranje zadeve.''

Je Gorenak zadrževal podpise?

Mediji smo izvedeli, da je bil parlamentu poslan dokument z Gorenakovim podpisom, ki z datumi, šiframi in poročilom iz registra stalnega prebivalstva dokazuje, da so na notranjem ministrstvu že 26. oktobra prešteli vse podpise in tako že vedeli, da le-teh ni dovolj, a so to parlamentu sporočili šele štiri dni pozneje. To lahko dokazuje, da je šlo za načrtno zavlačevanje z informacijo za pobudnike, kar ni nezakonito, je pa po mnenju številnih pravnikov najmanj nehigienično.

Gorenak se na to danes ni odzval, so pa iz njegovega ministrstva sporočili, da vse očitke o namernem zadrževanju podpisov zavračajo z argumentom, da je bil minister o manjku podpisov dejansko obveščen šele 29. oktobra, torej v ponedeljek, kljub datiranju z dne 26. oktobra, in da so v ponedeljek dejansko izvajali še kontrolo podpisov, zato da je državni zbor dopis prejel šele v torek, 30. oktobra.

Kaj lahko pove fotokopirni stroj?

V preiskavah o izginulih podpisih bi lahko preverili tudi, kaj beleži fotokopirni stroj v vložišču parlamenta. Kot poroča današnje Delo, gre za napravo cannon iR ADV 8085, ki ima več varnostnih varovalk, vsaj tako je zapisano v brošuri o napravi. Lahko bi torej preverili, ali ima fotokopirni stroj podatek, koliko listov s sindikalnimi podpisi je natisnil na dan, ko so predstavniki Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije vložili referendumsko pobudo.

To namreč ne bi dopuščalo nobenega dvoma več, koliko listov s podpisi so iz DZ poslali na MNZ – ali 307, kot trdijo v parlamentu, ali 271, kot navajajo, da so jih prejeli na ministrstvu, so zapisali v časniku. Seveda pa je vprašanje, ali stroj sploh shranjuje podatke glede posameznih svežnjev kopiranega materiala ali pa le dnevno količino listov.

V Delu še navajajo, da je pomenljiv indic, ki kaže na manjšo verjetnost nastanka napake v DZ, tudi ta, da manjkajoče strani podpisov manjkajo v dveh svežnjih – del na sredini in del na koncu paketa. V parlamentu namreč kopije listov s podpisi vseskozi obravnavajo kot celoto, medtem ko na notranjem ministrstvu paket razdelijo na več posameznih delov. Ustreznost podpisov je, kot piše v poročilu o internem nadzoru MNZ, preverjalo 28 javnih uslužbencev, dodajajo v Delu.