Nad občinami se dvigujejo gore odpadkov. Kaj z njimi?

Na začasnih odlagališčih odpadkov, ki so jih določile posamezne občine oz. koncesionarji, se kupi odpadkov nabirajo že od konca preteklega tedna, ko so Slovenijo prizadele katastrofalne poplave. Od tam jih komunalna podjetja odvažajo v zbirne centre, kjer je po besedah ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra dovolj zmogljivosti. Šele v zbirnih centrih se odpadki ločujejo in gredo naprej po sistemu ravnanja z odpadki, je povedal v današnji izjavi za medije.

V Medvodah se končuje faza intervencije in pričenja faza sanacije, je dejal župan občine Medvode Nejc Smole. Trenutno se najbolj ukvarjajo z odvažanjem odpadkov. V torek so komunalno mehanizacijo na pomoč poslale obalne občine, danes se je odzvalo podjetje Dinos, kočevska komunala, tudi iz podjetja Slovenski državni gozdovi. "Njim gre zahvala, da smo pravzaprav lahko resno začeli s čiščenjem ulic, ki so danes polne kosovnih odpadkov. Ker je vreme vse toplejše, se že pojavlja smrad in to seveda ne vpliva najboljše na moralo ljudi," je dejal.

Kam odpeljati ogromne količine nakopičenih odpadkov oz. v poplavah uničenih stvari, predstavlja ogromen izziv tudi občini Mengeš. Pomoč pri odvažanju odpadkov je že v nedeljo popoldne ponudila Mestna občina Ljubljana, te zdaj vozijo na deponijo Barje v Ljubljani. Zbirna mesta za odpadke v Občini Dobrova - Polhov Gradec pa so določili skupaj s komunalnim podjetjem Voka, ki jih bo tudi odvažalo.

Že v nedeljo pa se je s kosovnimi odpadki napolnila deponija v Domžalah, zato je Ložar prebivalce prosil, naj počakajo z individualnim odvozom, saj ga bo občina organizirala od vrat do vrat. Na tej točki se je zahvalil Mestni občini Ljubljana, ki jim je odprla vrata Regijskega centra za ravnanje z odpadki RCERO.

Najpomembneje je, da se odpadke odlaga na mestih, ki so strokovno določena posebej za ta namen, saj bi odlaganje na neustrezno podlago lahko omogočilo pronicanje nevarnih snovi v tla. Ko se bo nato sanacija poplavnih območij končala in se bo odpadke z njih odpeljalo, je treba po navodilih ministrstva ta začasna odlagališča zapreti, da ne bi postala stalne lokacije.

Odpadke odlagajte na mestih, ki so strokovno določena posebej za ta namen

Generalna direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte je poudarila, da se lahko na ta začasna mesta zbirajo le kosovni odpadki ter električna in elektronska oprema, ki nimajo večjega vpliva na okolje.

Drugače je z nevarnimi odpadki, denimo odpadnimi olji, kjer je treba ravnati po uveljavljenem sistemu odvoza. Za odvoz živalskih trupel je v Sloveniji vzpostavljena javna služba. Pokvarjena živila iz zamrzovalnih skrinj načeloma sodijo v črne zabojnike za mešane komunalne odpadke, uničena vozila pa je treba odpeljati v za to pristojne obrate. Odločitev glede usode takšnega vozila je sicer v pristojnosti lastnika.

Posebne deponije nameravajo urediti za mulj. "O tem se pravkar dogovarjamo, iščemo rešitve znotraj ministrstva in jih bomo naslovili na vse občine," je povedala državna sekretarka. Gradbene odpadke je treba odpeljati v zbirne centre. "Zelo pomembno je, da se upoštevajo navodila ministrstva, civilne zaščite, občin in komunalnih podjetij," je tako kot minister poudarila tudi Tanja Bolte.

O morebitnem izlitju nevarnih snovi, denimo iz industrijskih obratov ali delavnic, na ministrstvu nimajo informacij. "Ključno je, da zaenkrat ne beležimo izlitja nevarnih tekočin, vsaj tako je bilo do današnjega jutra po informacijah uprave za zaščito in reševanje ter civilne zaščite. To je dobra novica, seveda se lahko kje zgodi v prihodnjih dneh ali pa se je zgodilo mimo naših oči," je dejal Kumer.

Na nekaterih začasnih odlagališčih se medtem količina odpadkov že zmanjšuje, drugod še narašča. Razmere so odvisne tudi od ponovnega vzpostavljanja prometnih povezav, je povedal Kumer. Vzpostavljeni sistem odvoza odpadkov na poplavnih območjih je ocenil za dober. Tudi komunalna podjetja si pomagajo med seboj.

Del evakuiranih prebivalcev Medvod ostaja nastanjenih na policijski akademiji v Tacnu

Nekateri prebivalci se še vedno ne morejo vrniti v svoje domove, dva objekta sta že bila ocenjena kot neprimerna za bivanje. "Ogledi se nadaljujejo, verjetno pa žal ne bo ostalo samo pri dveh," pravi župan. Rešitev za prebivalce, ki se ne morejo vrniti domov, išče pristojni center za socialno delo. Del evakuiranih prebivalcev Medvod še ostaja nastanjenih na policijski akademiji v Tacnu, tople obroke zanje organizira občina. Večina si je sicer skušala nadomestno nastanitev najti pri sorodnikih ali prijateljih.

V Medvodah je voda zalila vrtec in šolo v Smledniku, manjši vdor vode je bil tudi v osnovno šolo Preska. Največ težav je na javni infrastrukturi, na cestah in mostovih. Na cestah ob vodotokih je asfalt izpodjeden, v naslednjih dneh bodo preverili, ali je treba stabilizirati celotno cesto ali bo morda dovolj stabilizacija zgolj polovice. Na ta način bi po županovih besedah privarčevali pri stroških za obnovo.

Danes ekipe na terenu popisujejo škodo na javni infrastrukturi, naredil se bo tudi natančen spisek vseh sproženih plazov. "Ocenjujemo, da bi morali konec tega tedna ali pa v začetku prihodnjega imeti natančne številke ocene škode," je dejal Smole. Čakajo pa še na natančna navodila glede popisa škode pri fizičnih osebah, ki bo po besedah župana ogromna.

V Mengšu je bilo poškodovanih okoli 500 objektov, ocenjuje župan glede na število intervencij, ki so jih opravili gasilci. Za prebivalce so našli začasne nastanitvene zmogljivosti, za tiste, ki so domove izgubili v celoti, pa bodo poiskali rešitev za daljše obdobje.

Med poplavljenimi objekti so tudi šola, zdravstveni dom, kulturni dom, športna dvorana in pa hiše, našteva župan. Vrtec je bil praktično potopljen, pravi, tudi kuhinja, v kateri so pripravljali obroke za 400 otrok. V tem trenutku z direktorico vrtca iščejo rešitve, saj morajo nujno poskrbeti za 200 otrok. Nastanitve bodo poskušali zagotoviti tudi v mobilnih hišicah. "Zelo težko rečem, koliko škode je, ampak je pa ogromna," je dejal.

V Polhovem Gradcu šele v sredo uspeli priti do vseh objektov in vzpostaviti komunikacijo

Škoda bo ogromna tudi v občini Polhov Gradec, kjer so šele v sredo uspeli priti do vseh objektov in vzpostaviti komunikacijo. "Dostopnost, tudi do hrane in vode, smo zdaj zagotovili," je dejal župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Jure Dolinar. Do Hruševega, kjer živi 100 krajanov, je namreč neprehoden most. Zasilno so vzpostavili lesenega, zaprosili pa so tudi za začasni vojaški most. Drugod po občini urejajo varne dostope in infrastrukturo. Groba ocena škode na poškodovanih cestah in mostovih se giblje okoli 30 milijonov evrov, pravi župan.

Še vedno se pojavljajo plazenja predvsem v Črnem Vrhu, pravi župan, v nevarnosti sta dve stanovanjski hiši. Oglede so že opravili z geologom, teren si bodo ogledali tudi s projektanti. Plaz ogroža tudi osnovno šolo, poplavljena sta bila tudi vrtec na Dobrovi in občinska stavba. Po grobi oceni župana je bilo v ujmi poškodovanih 30 objektov. Evakuirali so tri družine, za eno so prenočišče zagotovili v Osnovni šoli Polhov Gradec, drugi dve sta prespali pri sorodnikih.

Da niso utrpeli večje škode, župan pripisuje hitremu odzivu intervencijskih služb in preventivnim ukrepom, ki so jih izvedli že pred ujmo. V vsem slabem se je izkazala neizmerna solidarnost, pravijo vsi trije župani, ki se ob tem zahvaljujejo vsem, ki so njihovim občinam na kakršenkoli način pomagali.