Na Družbi za avtoceste (Dars) bodo v zimskem času skrbeli za čiščenje 606 kilometrov avtocest in hitrih cest, 144 kilometrov priključkov nanje, 21 kilometrov razcepov in 50 kilometrov servisnih poti, na Direkciji za ceste pa s pomočjo koncesionarjev za 5989 kilometrov državnih cest.
Po besedah predsednika uprave Darsa Matjaža Kneza bodo naredili vse, da bo propustnost slovenskih avtocest letos boljša, kot je bila v preteklosti. Zato so se med drugim dogovorili tudi za protokole z upravljavci avtocest v sosednjih državah. Tako bodo v primeru hujših težav s snegom lažje poskrbeli za izločanje tovornjakov in se odločali za zaporo mej za tovorni promet, kadar bodo to storili tudi v kateri od sosednjih držav. Pripravili so tudi veliko parkirišče v Murski Soboti za izločanje tovornjakov, kar je bila v preteklosti velika težava, je pojasnil.
Svetovalec uprave za vzdrževanje cest Matej Malgaj je povedal, da bo letos v zimski sezoni, od 15. novembra do 15. marca, v vzdrževanje cest vključenih 460 delavcev Darsa, ki bodo čistili avtoceste z 260 vozili. Trenutno imajo zagotovljenih 40.000 ton posipnih materialov in tri milijone litrov kloridov. Zimske službe morajo na avtocestah in hitrih cestah zagotoviti, da so prevozne 24 ur na dan, vse dni v letu. V času močnega sneženja mora biti prevozen vsaj en vozni pas. Prevoznost je zagotovljena, če višina snega na cestah ne presega deset centimetrov, promet pa je mogoč z uporabo zimske opreme vozil.
Za državne ceste bodo skrbeli tudi koncesionarji
Direktor Direkcije za ceste Gregor Ficko je pojasnil, da letos za državne ceste vseh kategorij, ki so razdeljene na devet območij, skrbi le še sedem koncesionarjev. Cestni podjetji v Mariboru in Ljubljani sta šli namreč v stečaj. Območja, ki sta jih do propada pokrivali omenjeni podjetji, so razdelili med druge izvajalce.
"Ta trenutek imamo zagotovljenih okoli 100.000 ton posipnih materialov in okoli 25.000 kubičnih metrov peska, kar zadošča za dosti zahtevno zimo. Ne želimo si, da bi se ponovila lanska zima, ko so stroški presegli normalno povprečje zadnjih deset let. Skrbi nas predvsem denar, saj je za vzdrževanje državnega omrežja v proračunu za prihodnje leto namenjenih le osem milijonov evrov, kar pomeni, da bomo morali denar prerazporejati iz investicijskega dela," je dejal Ficko.
Vseeno je zagotovil, da bodo uporabnikom cest omogočili maksimalne pogoje, a pod pogojem, da se bodo na ceste tudi sami podali s predpisano zimsko opremo. Poudaril je, da je petina državnih cest vključena v drugi razred, kjer morajo prevoznost zagotavljati med 5. in 22. uro, ostale pa sodijo v razred, v katerem morajo prevoznost zagotavljati med 5. in 20. uro. Vmes imajo pravico cesto zapreti in jo usposobiti za normalno odvijanje prometa.
Čeprav na izvajalce zimskih služb velikokrat letijo kritike, Ficko poudarja, da Slovenija sodi v vrh evropskih držav, saj se še ni zgodilo, da bi izkoristili možnost zaprtja, "medtem ko so takšne zapore cest v Nemčiji ali Avstriji nekaj običajnega". Prav tako po njegovih besedah ne velja pravilo, da gredo na ceste šele takrat, ko je na njih že sneg. S preventivnimi akcijami posipov namreč začnejo takoj, ko je na cestah med dva do tri centimetre snega, kar je debelina, ki jo vozilo s pravilno zimsko opremo mora normalno prevoziti. "Predpisanih deset centimetrov snega se nam pojavi šele takrat, ko smo mi že na koncu plužnih poti," je dejal.
Kako so pripravljeni upravljavci cest in vozniki, bo jasno že v petek, ko naj bi snežilo po nižinah.
KOMENTARJI (24)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.