Nepremičninski davek razburja kmete. Grozijo z množičnimi protesti

Kmetje zaradi napovedanega nepremičninskega davka grozijo z množičnim protestom, čeprav je vlada zanje prepolovila prvotno predlagano davčno stopnjo in bodo plačali najnižji nepremičninski davek.

Kmetje zahtevajo, naj vlada gozdov, pašnikov in obdelovalnih površin sploh ne obdavči, za kmetijske objekte pa naj davek zniža na manj kot desetino odstotka. V nasprotnem primeru, če bo torej obveljal sedanji predlog, bodo morali državi odšteti tudi dvakrat več kot doslej, kar bi mnoge pahnilo na rob preživetja.

V oddaji 24UR so predstavili primer srednje velikega kmetovalca Jožeta Romšaka. Zdaj za 25 hektarjev veliko posest v obliki nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča plačuje 200 evrov in 20 evrov za gozdne ceste. Po novem nepremičninskem zakonu bi moral za posest s hišo, dvema hlevoma, čebelnjakom, z 12 hektarji kmetijskih zemljišč ter 12 hektarji gozdov glede na tri različne, za kmete znižane lestvice in glede na Gursove ocene vrednosti vsako leto plačati 550 evrov. Torej 330 evrov več.

Predstavniki kmetov so se o predlogu davka na nepremičnine danes vnovič pogajali s finančnim ministrstvom. "Izplen sestanka je veliko manjši, kot je bil moj strošek parkiranja," je bil oster prvi mož sindikata kmetov Roman Žveglič. V predlog zakona se vrača celo obdavčitev neplodnih zemljišč in varovanih gozdov.

Nadaljnji pogovori niso predvideni, bodo pa predstavniki kmetov do četrtka, ko bo predlog zakona predvidoma obravnavala vlada, skušali doseči še kakšen kompromis.

"Ni prav, da lastniki nepremičnin polnijo proračunsko luknjo"

Združenje lastnikov nepremičnin v Sloveniji ocenjuje, da je predlagani davek na nepremičnine neprimeren. Med drugim meni, da se ne upošteva, da gre za sistemski predpis, da so davčne stopnje previsoke, da je razpon možnosti občin za zvišanje ali znižanje preširok in da bo obdavčitev nerezidenčnih stanovanj neučinkovita.

V združenju ne nasprotujejo uvedbi davka na nepremičnine, ker bi bil modernejši kot nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – ki ne zajema vseh nepremičnin, tudi pobiranje "ni takšno, kot bi moralo biti" – ni pa prav, da bi lastniki nepremičnin prispevali k polnjenju proračunske luknje, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik združenja Urh Bahovec.

Menijo, da bi moral biti ta zakon kot sistemski predpis čim bolj splošen in da bi moral zajeti vse lastnike ali uporabnike nepremičnin, imeti čim manj izjem in določati nižje stopnje, kot je zdaj predlagano. Če želi država pokrivati proračunsko luknjo, naj za omejeno obdobje uvede "krizne", višje stopnje, predlagajo. Poleg tega da so predlagane stopnje previsoke, so brez notranjega sorazmerja, dodajajo v združenju in kot primer navajajo, da je predlagana obdavčitev poslovnih nepremičnin petkrat višja od stanovanjskih.

"Ali je kdo na ministrstvu za finance izračunal, kakšna je še vzdržna obremenitev lastništva nepremičnin? Zakon namreč mora težiti k temu, da se bremena lahko financirajo iz tekočih donosov nepremičnine. Zakon ne sme lastnika siliti k temu, da nepremičnino proda," je dejal glavni tajnik združenja Aleksander Pavšlar.

Po mnenju združenja je razpon možnosti občin, ki bi lahko davek znižale na nič ali zvišale za 2,5-krat, preširok ter bo omogočil zlorabe in arbitrarnost pri določanju davka.

V registru so tudi napačni podatki

Pavšlar opozarja tudi, da ni mogoče izpodbijati modela vrednotenja. "Če bo v zakonu ostala rešitev, ki bo omejevala pravico do pravnega sredstva, gre za ustavno sporno rešitev, ki bo potrebovala presojo skladnosti z ustavo," je napovedal.

Poleg tega so podatki v registru nepremičnin v veliko primerih napačni, dodajajo in kot primer navajajo evidentiranje zemljišč za gradnjo stavb. Za ta zemljišča bi na primer blejska občina plačala 2,2 milijona evrov davka, ljubljanska občina pa manj kot 600 evrov. "Že ta razkorak daje vedeti, da je s podatki v registru nepremičnin nekaj močno narobe," pravi Pavšlar. Če se bo šlo v uvedbo davka na teh osnovah, se bo šlo zavestno v neenako obravnavo, dodaja.

Podpredsednik združenja Edo Pirkmajer je opozoril, da se za davčno osnovo namesto tržne vrednosti nepremičnin postavlja posplošena tržna vrednost, ki pa da lahko v posameznih primerih dopušča bistveno višje vrednosti, kot dejansko so.

"Ta sistem ne omogoča objektivnega ugotavljanja davčne osnove," meni Pirkmajer. Kot pravi, lahko priznavajo, da so podatki o posplošeni tržni vrednosti v večini primerov pravilni, da pa to ne more biti vzeto kot nekaj absolutnega in se ne more onemogočati ugotavljanje dejanskega stanja z ogledom na terenu ali s cenitvijo.

Naj davka ne plačujejo zgolj lastniki

Združenje se zavzema tudi za to, da davčni zavezanci ne bi bili samo lastniki – načeloma je po Pirkmajerjevem mnenju to v redu –, saj da pravni sistem pozna različne možnosti, da se korist od nepremičnine prenese na koga drugega, in to ne s prodajo, na primer z užitkom ali uporabo stanovanja.

Predlagana višja obdavčitev nerezidenčnih stanovanj je po Pirkmajerjevem mnenju popolnoma napačna, saj ni razloga za višjo obdavčitev teh nepremičnin, poleg tega ni mogoče nesporno ugotoviti, kaj je to nerezidenčna nepremičnina.

"Ali se želi doseči, da bo v prazno stanovanje prišel najemnik? Zakaj pa ne pride? Na trgu je dovolj najemnih stanovanj, ki se ne oddajajo. Torej najemniki ne morejo plačati tržne najemnine. Po predlogu zakona pa je nerezidenčno tisto stanovanje, ki ni oddano za tržno najemnino," je dejal Pirkmajer in dodal, da bo prišlo do izigravanj.