Nobelova nagrada za fiziko bo šla v roke Francoisu Englertu in Petru W. Higgsu. Sodelovala sta pri odkritju Higgsovega bozona ali t. i. božjega delca, ki velja za zadnji manjkajoči delec v standardnem modelu vesolja.
Kot je sporočil odbor , bosta dobitnika nagrado prejela za "teoretično odkritje mehanizma, ki prispeva k našemu razumevanju izvora mase subatomskih delcev".
Higgs in Englert sta leta 1964 neodvisno eden od drugega (Englert skupaj s sedaj že pokojnim Robertom Broutom) predlagala teorijo o izvoru mase delcev. Kot dodajajo v odboru, so bile njune ideje pred kratkim potrjene z rezultati poskusov v velikem hadronskem trkalniku v Cernu.
Z Higgsovim poljem, ki ga je Higgs odkril leta 1960, se pojasnjuje, kako je snov ohranila in pridobila maso v trenutkih po velikem poku. Po tej teoriji je bozon "krivec'' za nastanek zvezd, planetov in življenja, saj daje maso večini elementarnih delcev. Od tod je dobil tudi ime "božji delec''.
Higgs je po prejemu novice o nagradi poudaril, da je "vzhičen". "Rad bi čestital vsem, ki so prispevali k odkritju tega novega delca, in se zahvalil moji družini, prijateljem in kolegom za njihovo podporo," je dejal 84-letnik.
80-letni Englert je podobno poudaril, da je "zelo srečen". Napovedal je, da bo čestital tudi Higgsu, ki ga je prvič spoznal julija lani, sicer pa še ne ve, kaj bo storil z nagrado. Zmagovalca si bosta v enakih delih razdelila nagrado v višini osem milijonov švedskih kron (925.000 evrov).
Nobelove nagrade za fiziko, kemijo in ekonomijo podeljuje Kraljeva švedska akademija znanosti. Akademija o priporočilu odbora za nagrade glasuje tik pred razglasitvijo nagrajencev.
Lani sta Nobelovo nagrado za fiziko prejela Francoz Serge Haroche in Američan David Wineland za delo na področju kvantne fizike.
KOMENTARJI (31)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.