Vlada je na današnji seji sprejela predlog zakona o štipendiranju in ga posredovala v obravnavo državnemu zboru. Predlog zakona določa nove vrste štipendij, omogoča prejemanje več vrst štipendij hkrati, s čimer se posamezniku odpirajo možnosti za višjo štipendijo, uvaja deficitarne štipendije ter spet določa pravico do državne štipendije tudi za mladoletne dijake, prejemanje štipendije pa omejuje zgolj na dodiplomski študij, razen pri štipendijah Ad futura. Z novo ureditvijo kadrovskega štipendiranja želi vlada zagotoviti še večje število štipendij in boljši pregled nad štipenditorji ter dejanskim številom podeljenih štipendij. Predlog novega zakona o štipendiranju tako prinaša celostno ureditev področja štipendiranja ter s tem vzpostavitev transparentnosti in ustreznega podpornega sistema, ki bo kot pomemben vir informacij dostopen oblikovalcem politike štipendiranja kot tudi štipenditorjem in štipendistom.

Mladoletni dijaki bodo spet dobili državne štipendije. Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je dejal, da bodo štipendije znašale od 35 do 90 evrov. (Foto: Thinkstock)

Zasluge za vrnitev štipendije mladoletnim dijakom si pripisujeta študentska in dijaška organizacija Slovenije (ŠOS in DOS). Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so v pogajanjih z ministrstvom za delo uspeli izpogajati tudi nekatere druge ključne rešitve, s katerimi se bo uredilo štipendiranje v Sloveniji.

Predlog zakona tako določa, da je državna štipendija namenjena vsem državljanom Slovenije s statusom dijaka oziroma študenta, ki ne presegajo postavljenega dohodkovnega cenzusa, upravičenci so tudi udeleženci izobraževanja mlajših odraslih. Predlog novega zakona s tem odpravlja vrzel sedanjega zakona, pa katerem so možnost štipendiranja izgubili mladi iz najranljivejših skupin.

Doba prejemanja štipendije je usklajena s trajanjem 1. in 2. stopnje programov, pri čemer ima štipendist na voljo še dodatno leto prejemanja štipendije za ponavljanje letnika iz zdravstvenih razlogov, starševstva ali drugih utemeljenih razlogov ter dodatno leto za absolventski staž.

Predlog zakona o štipendiranju pri državnih štipendijah povzema zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ob tem pa opredeljuje še dodatke za bivanje, na učni uspeh in za štipendiste s posebnimi potrebami. Predlog ukinja rok za oddajo vloge za nadaljnje prejemanje državne štipendije, tako da bo, če štipendist ne bo vložil vloge za nadaljnje prejemanje štipendije, štipendijsko razmerje mirovalo, dokler ne bo vložil nove vloge, štipendijo pa bo prejemal od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. Največja novost je vnovična vzpostavitev državnih štipendij za mladoletne dijake. Kot poudarjajo na ŠOS, zakon tako omogoča vnovično prejemanje državnih štipendij mladoletnih dijakov, za kar je letno zagotovljenih dodatnih 18 milijonov evrov sistemskega denarja. "Socialna stiska dijakov je vedno večja, kar nazorno kaže tudi vedno več podeljenih štipendij, kljub višanju cenzusa za pridobitev štipendije. ZUJPS je povzročil veliko škode mladoletnim dijakom, ki pa jo ta predlog zakona v dogovoru z DOS in ŠOS popravlja. Ocenjujemo, da bi z uveljavitvijo tega zakona podelili okrog 7000 novih štipendij," pravi predsednik Dijaške organizacije Slovenije Alen Hliš.

Novost združevanja nekaterih vrst štipendij pomeni, da bodo dijaki ali študenti lahko hkrati prejemali državno in deficitarno oziroma kadrovsko štipendijo ali Zoisovo in deficitarno oziroma kadrovsko štipendijo, pri čemer višina združene štipendije ne bo navzgor omejena. (Foto: Aljoša Kravanja)

Pri Zoisovih štipendijah se po predlogu zakona za pridobitev štipendije zahteva izpolnjevanje pogoja izjemnega dosežka in še dovolj visoke povprečne ocene oziroma uvrstitve med najboljših 5 odstotkov dijakov oziroma študentov, za ohranitev štipendije na posamezni ravni izobraževanja pa kot pogoj velja ali predpisana višina povprečnih ocen posameznega letnika ali izjemni dosežek. Za Zoisove štipendije sta predvidena dodatka za bivanje in za posebne potrebe, pri skupinskih dosežkih se člani skupine širijo na 5 tekmovalcev.

S štipendijami za deficitarne poklice se bodo odzivali na potrebe trga dela

Osnovni namen štipendije za deficitarne poklice, ki jo bo dodeljeval Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije (sklad), je zagotovitev še boljšega odziva na potrebe trga dela. Pravica do štipendije se bo dodelila za celoten izobraževalni program na posamezni ravni, področja, ki jih je treba s to obliko štipendij spodbujati, pa bo opredelila vlada v petletnem dokumentu, tako imenovani politiki štipendiranja, pri sprejemanju katere bodo sodelovali tudi socialni partnerji.

Lažje do kadrovske štipendije

Pri kadrovskih štipendijah je predlagana ohranitev 50-odstotnega deleža sofinanciranja kadrovske štipendije ter uvedba višjega deleža sofinanciranja (70 odstotkov) kadrovske štipendije za deficitarne poklice. Ker zdajšnji sistem kadrovskega štipendiranja ni prinesel večjega števila dodeljenih kadrovskih štipendij, predlog zakona zmanjšuje administrativne ovire za delodajalce pri iskanju možnosti za sofinanciranje štipendije, hkrati pa z uvedbo možnosti prekinitve štipendijskega razmerja s strani delodajalca ali štipendista brez obveznosti vračila enoletnega zneska štipendije obema daje večjo možnost medsebojne izbire.

Na področju podeljevanja štipendij Ad futura predlog zakona predvideva podrobnejšo ureditev pogojev in meril za pridobitev te vrste štipendij za mednarodno mobilnost, ki do zdaj niso bile vključene v zakon o štipendiranju, iz predloga zakona pa so izvzete štipendije otrokom padlih v vojni za Slovenijo 1991 ter namenske štipendije, ki jih podeljujejo ministrstva v skladu s svojimi predpisi, in štipendije na podlagi mednarodnih sporazumov.