Slovenska vlada potrdila memorandum

Slovenska vlada je na današnji seji z uredbo ratificirala memorandum o reševanju vprašanja nekdanje Ljubljanske banke, ki sta ga v ponedeljek na Mokricah podpisala premierja Hrvaške in Slovenije Zoran Milanović in Janez Janša. S tem je potrdila tudi zakon o ratifikaciji pristopne pogodbe med državami članici EU in Hrvaško. Ratifikacijo mora zdaj potrditi še parlament.

Skoraj hkrati je tudi hrvaška vlada sprejela sklep, s katerim se je le "seznanila" z memorandumom. Sklep so sprejeli na podlagi 20. člena zakona o sklepanju in izvrševanju mednarodnih pogodb, v katerem pa je zapisano, da sprejeti memorandum za Hrvaško ni mednarodna pogodba. To pomeni, da bo lahko hrvaško sodišče Ljubljansko banko na zatožno klop spet vrnilo čez največ dve leti.

Podpredsednica hrvaške vlade in zunanja ministrica Vesna Pusić je sicer poudarila, da je današnja odločitev hrvaške vlade sklepna faza sprejemanja in potrditve vseh dokumentov, ki so posledica dogovorov med Zagrebom in Ljubljano o LB.

Spomnila je, da je memorandum sprejet na podlagi sklepa hrvaške vlade iz prejšnjega tedna. V tem memorandumu državi o prenesenih deviznih vlogah Ljubljanske banke soglašata, da bo vprašanje rešeno na osnovi priloge C nasledstvenega sporazuma, ki govori o finančnem premoženju in obveznostih nekdanje SFRJ.

Hrvaška vlada se je zavezala, da bo "zagotovila zaustavitev vseh sodnih postopkov", ki sta jih v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami sprožili hrvaški Zagrebška banka in PBZ, slovenska vlada pa bo poskrbela za soglasje LB kot tožene stranke. Slovenska vlada se je v memorandumu zavezala, da bo v državnem zboru čim prej sprožila postopek za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe z EU s ciljem, da bi jo poslanci čim prej potrdili.

Milanović je dejal, da ima hrvaška vlada že pripravljen načrt svojih dejavnosti za prihodnjih nekaj tednov v duhu memoranduma.

Model evropskega izsiljevanja

Hrvaški časnik Novi list pa piše o zakulisnih dogajanjih, ki naj bi prispevali k podpisu memoranduma. Po njihovih navedbah je morala Hrvaška na koncu ''evropsko'' popustiti in kupiti lasten vstop v Evropsko unijo. Devizne prihranke naj bi tako pustili v sukcesijskem vodnjaku, iz katerega jih ne bodo uspeli kmalu potegniti na plano.

Reški časnik še domneva, da bo Slovenija poskušala svoj model, ki ga je uspešno preizkusila na Hrvaški, izkoristiti kot precedenčen tudi za vse druge balkanske države, s katerimi ima enak problem, predvsem v Srbiji in BiH, ko bodo te države nekega dne želele vstopiti v EU. Kot pojasnjujejo, "model" temelji na izsiljevanju in zlorabi članstva v EU. Gre za pritisk na tiste, ki si želijo članstva v EU, da sprejmejo aranžmaje, ki jih, če jih ne bi izsiljevali, zagotovo ne bi sprejeli.