VIDEO: 'Molk je tihi partner zločinov!'

V soboto popoldan so šentjernejski policisti pridržali 24-letnega nasilneža. Osumljenec je nadlegoval svojo mamo, vpil nanjo in jo zmerjal. Razbijal je po stanovanju in mamo tudi fizično napadel. Ko je eden izmed družinskih članov poskušal na pomoč poklicati policiste, mu je iz rok iztrgal telefon in ga razbil. To pa ni bilo prvič, da je bil 24-letnik nasilen do svoje matere. Policisti so nasilneža pridržali in mu izrekli ukrep prepovedi približevanja. O izrečenem ukrepu so obvestili pristojne institucije in preiskovalnega sodnika, ki je izrečeni ukrep potrdil in ga podaljšal za 10 dni.

Črnomelj: 34-letnik napadel partnerico

V noči s sobote na nedeljo je policiste na pomoč poklicala žrtev nasilja v družini iz okolice Črnomlja. Policisti so na kraju zalotili nasilneža, ki je razbijal inventar v hiši. Poškodoval je več vrat v hiši, razbil je kuhinjo, jedilnico in teraso. Policisti so nasilnežu odvzeli prostost in ga pridržali. Ugotovili so, da je 34-letni moški že dalj časa, največkrat pod vplivom alkohola, nasilen do svoje partnerice, kriči nanjo, jo zmerja in podi iz hiše. Moški je bil do partnerice nasilen tudi ob prisotnosti otrok. Žrtev zaradi strahu pred nasilnežem v preteklosti še ni poiskala pomoči. Policisti so moškemu prepovedali približevanje partnerici in otrokom.

Napadel očeta in ga ustrahoval

Slovenjgraški policisti so minuli petek posredovali, ker je bil 46-letnik pod vplivom alkohola v domači stanovanjski hiši v okolici Slovenj Gradca žaljiv in nasilen do svojega očeta, ki ga je ustrahoval. Ker se tudi ob prihodu policistov ni pomiril, so ga policisti pridržali do streznitve. V zadnjih letih je bil 46-letniku zaradi nasilja nad očetom že petkrat izrečen ukrep prepovedi približevanja, prav tako so zoper njega podali že štiri kazenske ovadbe zaradi nasilja v družini.
 

Slišite zvoke nasilja iz sosednjega stanovanja?

Notranja ministrica Katarina Kresal, ki se je danes udeležila predstavitve rezultatov prve nacionalne preiskave o nasilju za zaprtimi vrati slovenskih domov, je poudarila, da “gre za realen družbeni problem, kateremu je potrebno nujno posvečati vse več pozornosti“. Dodala je, da vse preveč ljudi, ki zaznajo stisko drugih, o tem molči. "Molk je tihi partner zločinov! Nihče si ne upa prijaviti in ravno to je najhuje,“ pravi in dodaja, da bo v prihodnje sodelovanje med različnimi resorji ter organizacijami, ki se s tem problemom srečujejo, še boljše.

Ministrica je ob tem še pozvala vse, ki so morebitne priče nasilja, naj o tem obvestijo policijo ali pa na spletni strani policije izpolnijo obrazec za anonimno prijavo.

Obrazec za anonimno prijavo nasilja se nahaja na tej povezavi.

Uradna statistika: Vsaka druga ženska je že bila žrtev nasilja

Prva nacionalna raziskava je tako pokazala, da nismo prav nič manj nasilni do pripadnic nežnejšega spola, kot so nasilni v ostalih evropskih državah. "Kar vsaka druga ženska je od dopolnjenega 15. leta doživela eno od oblik nasilja,“ je pojasnila ena od avtoric raziskave Vesna Leskošek. Kot pojasnjuje, je sicer z dobrimi 49 odstotki najbolj pogosto psihično nasilje, pri čemer gre predvsem za hudo zmerjanje, ljubosumnost, žalitve in poniževanje.

Napadi z nožem, butanje z glavo v steno, pretepanje s pasom in ugašanje cigaret na koži

Skrb vzbujajoč podatek je prav gotovo tudi to, da je vsaka četrta Slovenka po večini s strani svojega sedanjega ali pa bivšega partnerja že doživela fizično nasilje. Najpogosteje gre za porivanje, klofutanje, lasanje, udarce s pestmi, zvijanje rok, brcanje, davljenje. "Nekatere so doživele tudi napad z nožem, butanje z glavo v steno, pretepanje s pasom ter celo povzročanje opeklin s cigareto,“ je pojasnila Mojca Urek. Tovrstno nasilje je v zadnjem letu dni trpelo kar šest odstotkov vseh žensk. Nasilneži, ki so v dobrih 90 odstotkih moški, pa so nekaterim izmed njih zadali hude poškodbe glave, izpahe, zlome rok in nog, invalidnost in celo splav. "V nekem primeru je šlo celo za pretrganost vene,“ so opozorili raziskovalci.

12 odstotkov brutalnih nasilnežev ima magisterij ali doktorat

Raziskava je med drugim pokazala, da ne drži predpostavka, da naj bi bili najmanj izobraženi ljudje bolj nasilni. Izobrazbeno raven nad srednjo šolo ima namreč kar polovica storilcev, dobrih 12 odstotkov pa je celo takih, ki imajo magisterij ali doktorat. Prav tako ne velja nekakšen družbeni mit, da je najhuje znotraj najrevnejših družin in skupnosti, saj je le dober odstotek povzročiteljev brezposelnih.

Spolno nasilje izvršujejo celo dedki

Dobrih šest odstotkov anketirank je že doživelo spolno nasilje. V največji meri gre za mučno in moteče dotikanje, za prisiljevanje v spolnost, posilstvo v partnerstvu, za uporabo predmetov proti volji posameznice, za preprečevanje uporabe kontracepcije ter celo za prisiljevanje v splav. "Več kot polovica storilcev je v partnerskem ali sorodstvenem odnosu, ostali pa so iz kroga znanih ljudi, kot so znanci, prijatelji, sosedje, strici in celo dedki,“ je dodala Urekova.