Slovenska filantropija je ob svetovnem dnevu beguncev, ki ga obeležujemo 20. junija, pozvala vlado k solidarnosti in sprejetju beguncev, ki naj bi v Slovenijo prišli v skladu z evropsko agendo o migracijah. Kot so še zapisali v sporočilu za javnost, obenem pozivajo tudi k izboljšanju sistema obravnave beguncev in podpore pri njihovem vključevanju.
Agenda o migracijah, ki jo je maja predstavila Evropska komisija, med drugim predvideva razporeditev beguncev znotraj Evrope ter ukrepe za preselitev beguncev iz t.i. tretjih držav. V Slovenijo naj bi po zadnjih izračunih prišla skupno 702 begunca oz. prosilca za mednarodno zaščito.
Predsednica Slovenske filantropije Anica Mikuš Kos je ob predvidenem prihodu beguncev v Slovenijo pozvala k razumnosti in človečnosti. Kot je poudarila, begunci prinašajo s seboj energijo, znanja, spretnosti, človeški kapital. "V času globalizacije je mešanje narodov, ras, če to hočemo ali nočemo, neizogibno," je poudarila. "In ali res mislimo, če zaokrožimo številke, da 3000 Slovencev ne zmore vključiti v svoje socialno tkivo enega begunca," je še vprašala.
Spomnila je, da smo bili tudi Slovenci kot begunci sprejeti v mnogih tujih državah. "Bodimo ljudje do teh 700 ljudi," je pozvala.
Slovenska filantropija vladi predlaga več ukrepov v zvezi z begunci. Med njimi so decentralizacija področja obravnave migrantov in prenos določenih pristojnosti na lokalne skupnosti; zagotavljanje posebne skrbi za najbolj ranljive skupine beguncev; ustrezno ureditev stanovanjskega vprašanja za begunce, aktivno politiko zaposlovanja zanje ter izboljšanje integracije migrantov v zdravstveni sistem.
Fajonova: Evropa je doslej glede problematike beguncev naredila zelo malo
Konferenca o evropski migracijski politiki in večkulturnem sobivanju, ki je danes potekala na Jesenicah, je pokazala potrebo po humanem odzivu na begunsko krizo. Hkrati je pokazala na bojazen pred prišleki in varnostnimi tveganji ter predstavila Jesenice kot primer večkulturnega sobivanja.
"Evropa je doslej glede problematike beguncev naredila zelo malo. Prevladuje vprašanje varnosti nad človeško zgodbo beguncev," je na konferenci, ki jo je pripravila Informacijska pisarna Evropskega parlamenta na Jesenicah, poudarila evropska poslanka Tanja Fajon. Prepričana je, da je prihodnost EU v veliki meri odvisna prav od tega, kako se bo odzvala.
Fajonova upa, da bo Slovenija pripravljena sprejeti begunce in jim bo dala možnost dostojnega življenja. Generalna direktorica direktorata za upravne zadeve, migracije in naturalizacijo na ministrstvu za notranje zadeve Nina Gregori je pojasnila, da vlada želi ravnati odgovorno in sprejeti takšno število beguncev, da jih bo lahko oskrbela in jim zagotovila pravice, ter se ne bi pojavila vprašanja o varnosti.
Kot je izpostavil poslanec in član parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Žan Mahnič, je pri sprejemanju beguncev najbolj pomemben prav varnostni vidik. Migracije so neločljivo povezane z varnostjo, je ocenil Mahnič, ki je zaskrbljen zaradi informacij, ki jih prejema od slovenskih varnostnih in obveščevalnih služb. Kot je opozoril, se Islamska država hvali, da bo med begunce pomešala svoje borce.
"Mislim, da v Evropi še nismo videli begunca, ki bi povzročil teroristično dejanje," je odgovorila Fajonova in dodala, da teroristi potujejo po drugačnih kanalih. "Če bomo predolgo vodili razpravo in širili strah ter hkrati sploh ne povedali, kakšna so varnostna tveganja, potem bomo dejansko ustvarili to, da bo javnost, ki je bila pred tedni še naklonjena pomoči ljudem, začela razmišljati drugače," je opozorila.
Da se je treba nehati pogovarjati o varnostnih vprašanjih, saj gre za vprašanje reševanja ljudi, je izpostavil tudi vodja programa Migracije pri Slovenski filantropiji Franci Zlatar. Slovenski odziv na situacijo je ocenil za sramoten in dodal, da so prav takšni odzivi tisti, ki lahko sprožijo, da begunci res postanejo nevarni. "Namesto o varnostnih vprašanjih bi se morali pogovarjati, kako bomo poskrbeli za te ljudi," je pozval.
"Begunci ne bodo predstavljali tveganja, temveč prinašajo priložnosti, če bomo znali vzpostaviti dobro integracijsko politiko," je ocenila Fajonova. Zlatar je predlagal decentralizacijo področja obravnave imigrantov in prenos pristojnosti na lokalno okolje. Tako bi vsaka občina poskrbela za nekaj beguncev, omogočila njihovo namestitev in integracijo.
Primer Jesenic
Da je med domačimi prebivalci in priseljenci mogoče vzpostaviti sožitje, ki bogati obe strani, kaže zgodovinska izkušnja multikulturnega sobivanja na Jesenicah. "Na Jesenicah se zelo dobro zavedamo, da migrante potrebujemo, ne kot poceni delovno silo, temveč kot ljudi, ki bodo soustvarjali versko, kulturno in etnično raznoliko družbo," je poudarila direktorica društva Up Jesenice Faila Pašić Bišić.
Na Jesenicah ves čas iščejo izboljšave, kako medkulturni dialog in multikulturalizem dvigniti na še višjo raven. "Multikulturalizem ne sme postati simbol folklore in kulinarike. Gre za način življenja, ko več družb živi skupaj z enakimi možnostmi in obravnavanjem," je dejala in posebej izpostavila pomen politične participacije in družbenega aktivizma.
KOMENTARJI (205)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.