Kriminalisti pri požaru športne dvorane Tabor preiskujejo sum, da je šlo za kaznivo dejanje

V petek okoli 15.30 so bili ljubljanski policisti obveščeni o požaru na športni dvorani v Centru Ljubljane (Tabor). Posredovali so policisti, ki so kraj zavarovali, in gasilci, ki so ogenj pogasili. Zaradi požara so iz objekta evakuirali šest oseb, a poškodovan k sreči ni bil nihče.

Po do zdaj zbranih podatkih se je požar razvil na strehi objekta, kjer je potekala obnova, nato pa se je razširil na celotno ostrešje.

Kot so danes sporočili s PU Ljubljana, so glede na zbrana obvestila in opravljen ogled ugotovili, da so podani sumi kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti, tako da se kriminalistična preiskava nadaljuje. Materialna škoda po nestrokovni oceni znaša približno 50.000 evrov.

Pri gašenju je sodelovalo približno 60 gasilcev gasilske brigade in gasilcev ljubljanskih prostovoljnih gasilskih društev, ki so požar hitro omejili, je v petek povedal Tomaž Ažbe iz Gasilske brigade Ljubljana. Da so požar lahko pogasili, so morali odstraniti del strehe, je dodal. Po besedah vodje intervencije je gorelo 150 kvadratnih metrov.

Športna dvorana Tabor oziroma Sokolski dom je bil zgrajen po načrtih Ivana Vurnika med letoma 1923 in 1926 po naročilu športnega društva Sokol. Kot navaja spletna enciklopedija Wikipedia, je bil to eden prvih večjih pokritih športnih objektov v Sloveniji. Stavba je zgrajena in ornamentirana v slovenskem ljudskem slogu. Dom ima eno veliko obokano telovadno dvorano, ki sega v podstrešje, ter dve manjši dvorani in pomožne prostore. 

Športno društvo Tabor bo lahko nemoteno izvajalo svoje dejavnost 

"Poškodovano je ostrešje, ne pa tudi temeljna konstrukcija in prav tako ne sama dvorana," je povedal tajnik Športnega društva Tabor Jernej Stanič. Po njegovih besedah se bo sezona kmalu končala, tako da bodo delavci lahko nemoteno popravili poškodovano streho.

Posledice požara se bo dalo popraviti, ker očitno niso bile zelo velike, je ocenil tudi umetnostni ni zgodovinar Damjan Prelovšek. "Stvar s tega vidika ni tragična," je dodal. Ob tem pa je pristojne pozval, da bolj poskrbijo za varnost kulturnih spomenikov. "Treba je paziti na to, kaj se dela z njimi." 

Opozoril je, da v kulturnih spomenikih v Sloveniji zelo pogosto zagori, kar je zaskrbljujoče. Ti požari so namreč pogosto tudi podtaknjeni, je spomnil. Pri tem je naštel več primerov, denimo ljubljanska Bellevue in Kolizej. "Številni objekti, kjer je gorelo, so na koncu propadli kot kulturni spomeniki," je dejal.

V nekaterih kulturnih spomenikih ljudje tudi bivajo, kar po njegovi oceni ni prav. "Morali bi jim omogočiti bivanje drugje," je izpostavil in dodal, da ravnanje s kulturnimi spomeniki v državi "ni najboljše".