Uporabljajo celo strupe, zaradi katerih živali izkrvavijo v notranjosti

V Celju je neznanec na dvorišče stanovanjske hiše odvrgel strupeno snov, ki so jo pojedli trije psički, v Mariboru pa je psička na strup naletela med sprehodom. Vse so uspeli rešiti. Podoben napad na žival v Orehovi vasi pa se je žal končal tragično.

So lastniki psov lahko upravičeno zaskrbljeni? Kako jim lahko pomaga policija? Kako ravnati, če pes poje zastrupljeno hrano?

Je to nekaj, kar se pogosto dogaja?

Tiskovni predstavnik mariborskih policistov Miran Šadl je za 24ur.com dejal, da so na mariborski policijski postaji letos prejeli dve prijavi tovrstnih zastrupitev živali.

Eno 6. marca, ko se je ženska s psom sprehajala po poti na Kalvarijo, po vrnitvi s sprehoda pa je opazila, da je psiček utrujen, začel se je tresti in bruhati, zaradi česar ga je odpeljala k veterinarju. Slednji meni, da je bil psiček zastrupljen z živčnim strupom. V veterinarski kliniki so mu nemudoma dali infuzijo in ga tako rešili.  

Drugo prijavo pa so prejeli v četrtek. Ženska se je s psičko sprehajala po poti, ki vodi na Piramido. Med sprehodom je v vinogradu opazila, da je psička zavohala nekaj, kar je bilo v obliki pogače in opečnate barve. Del te pogače je pojedla. Ženska je psico odpeljala k veterinarju, ki meni, da je bila žival zastrupljena s strupom za polže. Z infuzijo so ji dali protistrup.

Šadl nam je zaupal, da so policisti v obeh primerih zaznali kaznivi dejanji, ki ju še preiskujejo.

Kako je bilo lani?

Lani so policisti zabeležili dve tovrstni zastrupitvi, in sicer 19. in 20. januarja. Takrat so človeka pri dejanju celo ujeli. Zoper njega so uvedli kazenski postopek, ki pa je bi kasneje zavržen. Postopek se je v obeh primerih nadaljeval z izdajo odločb o prekršku na policiji. Ti sta že postali pravnomočni.

Kaj točno se je zgodilo? Za katere strupe je šlo? Šadl je razložil, da je kršitelj na območju Mariborskega parka nastavljal strup, pomešan s koščki mesa. Gre za strup, ki se uporablja za zatiranje podgan in miši. Pri glodavcih in ostalih živalih preprečuje strjevanje krvi, zaradi česar zastrupljene živali izkrvavijo v notranjosti. 

Kaj svetuje ljudem, ki podajo prijavo? Je treba fotografirati psa? Morda domnevno strupeno snov? 

Šadl svetuje, da je smiselno ob sumu takoj s kraja poklicati policijo. Ali pa da to storite v najkrajšem možnem času. "Zelo pomembno je, da je policija o dogodku zaradi zavarovanja dokazov obveščena čim prej, saj se s tem povečuje možnost uspešnega zaključka preiskave tega dejanja," opozarja naš sogovornik.

Lastnikom svetuje, da psi niso spuščeni in naj jih imajo na povodcu, saj bodo le tako imeli nadzor nad njimi.

Če pa opazijo, da je pes pojedel kakšno strupeno snov ali jo je le ugriznil, naj jo primerno fotografirajo in obvestijo policijo. 

V primeru, da so se že pojavili znaki zastrupitve, pa je zaradi dokazovanja treba pridobiti analizo zaužite strupene snovi.

Za uspešno dokazovanje storitve kaznivega dejanja je vsekakor treba storilca zalotiti na kraju kršitve oziroma pridobiti podatke o morebitnih pričah, ki bi z gotovostjo lahko potrdile, da je kršitelj oz. storilec nevarno snov na kraju tudi nastavil, ter analizo nastavljene snovi, ki bi jo policisti in kriminalisti lahko ob kasnejši hišni preiskavi tudi našli, pravi Šadl in dodaja, da so enaki dokazni standardi potrebni tudi v postopkih o prekrških.

"Pri vsem tem pa je treba ljudi seznaniti, da imajo ljudje vrtove, vinograde, ki niso ograjeni in jih tudi niso dolžni ograditi. Zaradi večjega pridelka in zatiranja vseh škodljivcev (polžev slinavcev) prav tako nastavljajo strupe, ki ga lahko prosto sprehajajoč pes, ki je brez nadzora lastnika, tudi zaužije. Prav tako lahko pes, ki ni na povodcu, poje tudi tako okuženo oz. poškropljeno travo, zaradi česar sam lastnik vinograda, vrta ipd. ni ne kazensko in ne prekrškovno odgovoren," pravi Šadl. Razložil nam je, da po veljavnem zakonu o zaščiti živali za tak prekršek odgovarja lastnik psa, ki iz zavestne malomarnosti psa ni imel na povodcu, s čimer bi lahko, če bi ravnal z ustrezno skrbnostjo, preprečil takšno zaužitje snovi.

Kakšne so kazni za storilce?

Lahko gre ali za kaznivo dejanje Mučenje živali po 341. členu Kazenskega zakonika ali pa za prekršek po 45. členu Zakona o zaščiti živali. V obeh primerih je policija neposredno pristojna za obravnavo takšnega dejanja in uporabo pooblastil iz Zakona o kazenskem postopku oziroma Zakona o prekrških.

Za prekršek je za fizično osebo predpisana globa v znesku od 800 do 1.200 evrov, za kaznivo dejanje pa je predpisana denarna kazen ali zapor do enega leta. Če je kaznivo dejanje storjeno v hujši obliki, je za storilca predpisana kazen zapora do dveh let.