Črna kronika

Plaz vzel življenje izkušenemu alpinistu

Tržič, 03. 04. 2009 19.50 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
U.Z./M.R./M.K.
Komentarji
78

Plaz v Kramarjevi smeri na Storžiču je pod seboj pokopal alpinista Filipa Benceta. Njegovo truplo je zasuto pod snegom našel gorski reševalec, ki je tudi sprožil akcijo.

Plaz pod Storžičem je pod seboj pokopal izkušenega alpinista Filipa Benceta iz Tržiča. Na PU Kranj so dogodek za 24ur.com potrdili.

Bence je imel pred 13 leti na Storžiču že hudo nesrečo, tokrat pa je bil zanj usoden plaz.
Bence je imel pred 13 leti na Storžiču že hudo nesrečo, tokrat pa je bil zanj usoden plaz. FOTO: POP TV

Kot so sporočili iz Uprave za zaščito in reševanje, je truplo povsem po naključju okoli 16.34 našel gorski reševalec pod vstopom v Kramarjevo smer na Storžič na višini 1350 metrov. Čeprav alpinist ni kazal znakov življenja, je reševalec takoj sprožil akcijo, v katero so se vključili gorski reševalci GRS Tržič, helikopter Slovenske vojske in vodnika lavinskih psov. Truplo ponesrečenca so s helikopterjem prepeljali v dolino, z lavinskimi psi in lavinskimi žolnami (naprava, ki s pomočjo signala zazna ponesrečenca pod snegom, op. a.) pa so pregledali kraj nesreče, da bi ugotovili, ali je bil z omenjenim planincem še kdo. Po pregledu niso našli nobenih sledi, da bi plaz zasul še koga.

58-letni Tržičan se je okoli 8. ure z vozilom odpeljal proti Storžiču, so sporočili iz Policijske uprave Kranj. Vozilo je parkiral ob gozdni poti, približno 400 metrov pod planinskim domom pod Storžičem. Ustrezno opremljen za zimske razmere je odšel po plezalni - Kramarjevi smeri v severni steni Storžiča. Na poti ga je presenetil snežni plaz, ki ga je pokopal in odnesel po skalnem žlebu. Med kotaljenjem je zadobil tako hude poškodbe, da je na kraju poškodbam podlegel.

Filip Bence širši javnosti sicer ni bil toliko poznan, vendar je bil med kolegi močno cenjen. Bil je izjemno aktiven plezalec, ki je opravil že okoli 4500 vzponov, med njimi 180 prvenstvenih, in se udeležil enajstih odprav v tuja gorstva. Bil je tudi gorski reševalec in fotograf.

Na Storžiču je pred leti že doživel hudo nesrečo. Med vzponom leta 1996 je namreč padel več kot 30 metrov globoko in si hudo poškodoval hrbtenico, a je preživel. “Bilo je veliko opozorilo, kako hitro se lahko konča nevarno početje,” je po nesreči dejal Bence. Tokrat pa se je vzpon končal tragično, usoden zanj je bil plaz. Na Storžič se je povzpel kljub 40 centimetrom novozapadlega snega in visokim temperaturam, ki so omehčale sneg, kar je sprožilo plaz.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (78)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

hompe
06. 04. 2009 23.11
+1
Dragi Filip ! Januarja letos mi je moj brat povedal, da mi pošiljaš pozdrave. Rekel sem mu naj ti, če te kaj vidi vrne tudi moje pozdrave. Sedaj ti jih ne bo mogel predati. Vedi, (in verjamem da si vedel) da vsak od nas takrat zaključi svojo pot, ko mu je namenjeno. In še nekaj na skupni poti na naši himalajski odpravi na osemtisočak Lotshe Shar sem te od vseh alpinistov najbolj spoštoval. Počivaj v miru v obljemu svoje največje ljubezni GORE. Mogoče se kdaj srečava na gori DUHA, saj tam ni smrti.
mjost6
06. 04. 2009 15.57
yyxxccvv, hvala. Tudi sama sem to prebrala na spletni straniAO Tržič. Za pogreb pa še vedno ne vem. Lep dan.
yyxxccvv
06. 04. 2009 13.05
Za mjost6 Žalna seja v spomin na Filipa Benceta bo v sredo 8.4.2009 ob 19h v paviljonu NOB v Tržiču, (zraven pošte)
Kaja Vidic ?
06. 04. 2009 08.26
sožalje. insaner se strinjaam ne mors pricakvt da bo nehov,on je temu posvetu zivljenje... venddar nekateri ljudje teeega ne dojamejo in kle pisejo komentarje da jih komaj berem,ker nemorm vrjet da nekatri nimajo niti kancka spostovanja.!!sraam vas je lahko!
mjost6
05. 04. 2009 18.47
Insaner, kdo pa je rekel, da sem zahtevala. Samo omenila sem mu.Vedela sem, da ne bo nehal nikoli. To je bilo leta 1985!!!. Takrat je bil star 35 let, jaz pa 22.Takrat je živel skupaj z izvenzakonsko partnerko, svojih otrok nima. Sedaj pa je že nekaj let živel skupaj z mamo v Dolini pri Jelendolu nad Tržičem. On je bil zaljubljen v hribe in to je bila ljubezen njegovega življenja.
insaner
05. 04. 2009 18.32
nihče od njega niti ni imel pravice tega zahtevat. tudi družina ne
insaner
05. 04. 2009 18.31
mjost6, če navedbe držijo - 4.500 vzponov, pomeni to v 40 letih dobra dva vzpona na teden. od takega predanca hribom ne moreš pričakovat, da bo odnehal
mjost6
05. 04. 2009 18.14
Ja, Boruta Berganta sem poznala, saj je bil doma iz Bistrice pri Tržiču, tako kot jaz. Bil je učitelj športne vzgoje v Žirovnici, njegova žena pa je učila biologijo in gospodinjstvo na OŠ Bistrica. Že kot študentka je imela dvojčici, zato dobro vem, da sta bili še zelo majhni, ko sta izgubili očeta, ona pa je postala vdova pri 25-ih. O teh stvareh sva se s Filipom večkrat pogovarjala, samo on je gledal na te stvari drugače, zato sem ga občudovala. Vse stvari mi je znal tako razložiti, da me je res prepričal, da je pač tako življenje, da so stvari v življenju, ki se pač morajo zgoditi. Če bi me sedaj videl, kako mi je hudo, ker ga ni, bi mi rekel :" Veš, kako mi je lepo, prav srečen sem, ker se mi je to zgodilo pod Storžičem, pod goro, ki sem jo imel najrajši, ki sem jo gledal vsak dan... In sedaj me je objela." Res bi mi to rekel, zato sem vesela, če je že moral umreti, da je na tak način. In te misli so me sedaj vsaj malo potolažile. P.s. Če bo kdo izvedel datum pogreba, naj napiše, ker ne stanukem v Tržiču. Hvala.
Tonček Balonček
05. 04. 2009 16.11
Ja seveda, taki smo ljudje, sicer se tudi z avtom ne bi vozili, če bi se nam ubil kak sorodnik ali sosed. Nesreča se lahko zgodi vsakomu, če si pa veliko v hribih, je verjetnost seveda večja in doživiš marsikaj!. Tovrstne nesreče so pač smola, podobno, kot če se ti vsuje kup kamenja, ledu itd. Končno, kaj je pa tisti reševalec delal pri vstopu v Kramarjevo, če so pa "gore v tem času" nevarne? Pokojni Čita je imel prav v tisti misli, , le da mogoče ni izbral prave živali, ne gre, da bi bil lev, en dan, ampak ovca pa res ne!!
mjost6
05. 04. 2009 14.46
Tonček Balonček, nisem mislila, da je bil poleg Berganta, ko se je ponesrečil. Bil pa je v odpravi, ki jo je takrat vodil Tone Škarja. Vrh pa sta res osvojila samo Tone Česen in Borut Bergant. Vse je res, kar ste napisali o tem vzponu. Po prihodu domov, sem mu rekla, naj neha, ker je nevarno. Ko pa se je ponestrečil Nejc, pa ga res ni bilo zraven. se opravičujem. V bistvu sem želela samo povedati, da je izgubljal prijatelje s katerimi je plezal skupaj, a ga to ni odvrnilo od plezanja. V bistvu to ne odvrne nobenega. Pa smo spet pri njihovi filozofiji. Lep dan.
jure1982
05. 04. 2009 13.20
Tonček Balonček
05. 04. 2009 12.55
mjost6, le za informacijo ostalim: Borut Bergant se je tragično ponesrečil na Jalung Kangu, v sestopu z vrha, ki ga je po novi smeri , s Česnom, osvojil brez dod. kisika. To je bilo leta 1985! Borut Bergant si je takrat, preed vzponom, baje zapisal: »Bolje en dan lev, kot vse življenje ovca«. Ali res? Bi še vedno tako rekel? Nejca Zaplotnika in Anteja Brućana pa je leta 1983 pod Manaslujem zasul material podirajočih serakov. Pri teh dveh nesrečah pokojnega benceta Benceta pač na srečo ni bilo zraven!
frotist
05. 04. 2009 12.24
-1
Ne vem zakaj je zdej tolk enga jokanja pa stokanja za tem človekom? Pač je šel na Storžič,ker je bil prepričan,da se mu ne more nič zgodit,saj je bil vsak dan 2x gor,ampak vrč hodi toliko časa po vodo,dokler se ne razbija,žal. To se dogaja tudi najboljšim,še vedno...........
mjost6
05. 04. 2009 10.34
S Flipom sva bila zelo dobra prijatelja, čeprav je bil 13 let starejši od mene.On je bil zaljubljen v gore in plezanje. Ljubezen pa ne pozna meja, ker te nekaj žene... Mi "navadni" Zemljani ne bomo nikoli razumeli filozofije alpinistov, o kateri mi je velikokrat govoril. Oni so pogumni, ne mislijo na smrt, ne bojijo se je... Tudi poškodba hrbtenice ga ni odvrnila od tega. Takrat je res čudežno preživel 30- metrski padec, sam je prišel v dolino s poškodovano hrbtenico. Vsi so bili začudeni, kako je to zmogel, ker je imel res grozne bolečine. Bil je poleg, ko so umirali njegovi prijatelji (Zaplotnik, Bergant...), a je vedno rekel, da je za alpinista smrt v hribih častna smrt. On jo je doživel, samo veliko prezgodaj. Bil je dober prijatelj, zelo razgledan, znal se je pogovarjati o vsem, res, z njim je bilo prav prijetno. Ko sem se odselila s Tržiča, se nisva več srečevala pogosto, sva se pa včasih slišala po telefonu ali šla na kakšno pijačo. Nazadnje sva si izmenjala voščili za novo leto, maja pa sem vedela, da me bo povabil na pijačo, ko bi praznoval 59. rojstni dan. Žal, tega srečanja ne bo. Filip, nikoli te ne bom pozabila. Sožalje svojcem.
prognostik
04. 04. 2009 20.43
Jožajoža Mislim da med tiste lenuhe spadaš tudi ti ! Sožalje svojcem in družini.
vlak
04. 04. 2009 19.59
Sožalje družini.@JOŽAJOŽA vsak ima svoj hobi,tako,kot ti,ko pišeš kometarje in upam,da te bo bog imel rad.
germany
04. 04. 2009 19.36
FILIP-POČIVAJ V MIRU......POZNALI SMO SE ....VELIKO LET SMO SKUPAJ HODILI NA MORJE.....BIL SI IZJEMEN ČLOVEK IN IZJEMEN ALPINIST..... R.I.P
WOMY
04. 04. 2009 19.11
Evo, Filip je že po vzponu na vrh sestopal po Kramarci pa ga je presenetil plaz. Pri več kot 1000 vzponih po tej smeri gor in dol , pozimi in poleti , pomladi in jeseni , večkrat na dan včasih , je res imel smolo. Mi s kavča ga sigurno ne moremo obsojati , da je izzival usodo. Verjetnost 2: 1000 ?
kojn113
04. 04. 2009 17.13
smola pa taka, jes živim čis blizu storžiča, pogledam če okno in vidi ga storžiča, nejlepša gora :) jbq, zdej je pa še ona pokazala zobe in je bil pač plaz.
_Abuh_
04. 04. 2009 15.56