Pod sabo jo je pokopala omara

Zanimivo.. in kako tipično slovensko, da vsi napadate Igorja. Neargumentirano nadiranje in napad s psovkami je tipična obrambna reakcija ljudi, ki nimajo razčiščenih mnogih življenjskih pojmov. Ti ljudje le redko vzamejo v roko kakšno knjigo, s katero bi si širili um, ob kateri bi razmišljali, prebrali tudi kakšen daljši članek oz. mnenje, ki je daljše od dveh stavkov. Tem ljudem je zadosti poznati A, B in C, nikoli pa niso tezili k temu, da bi poznali celotno abecedo. Ti ljudje stvari ne znajo argumentirati, ne znajo dati drugim prav in se konec koncev tudi ne znajo pogovarjati. Če bi kdaj prebrali kakšno duhovno knjigo, bi verjetno razumeli kaj je hotel Igor povedat. Če bi se potrudili in poglobili, bi se s povedanim tudi zelo strinjali. Napisano je jasno, strukturirano in zelo berljivo. Ampak resnica je vedno bolela in boli še danes (kot je to že nekdo omenil). Pa lep pozdrav!

Pa kaj tako napadate Igorja za njegov komentar. Svojo jezo in ogorčenost, nasilnost in agresijo, ter občutek žalosti raje usmerite na pravega krivca nesreče-nestabilne omare oz. nenadzor otroka. Kaj je tu kriv Igor?? Je pa res kot pravi, da je ćisto enako škoda človeka ki je star 50 ali pa otroka. Vsi smo ljudje.

Enkrat sem dobila mail, kjer so navedene razne čudne stvari, sem se smejala, toliko nasvetov je bilo, ko človek misli, da so nepotrebni. Praviloma človek ve, da je pralni stroj samo za cunje, toda v Ameriki baje lahko tožijo vse mogoče in zaradi vseh mogočih stvari, če niso napisana jasna navodila. Meni ne gre v glavo, da je omara sploh lahko tako nestabilna. Če je sama na sebi nestabilna, bi najbrž moral biti kakšen kotnik ali karkoli za pritrditev priložen. Bi moralo pisati v navodilih. Če pomislim, sem lahko vesela, ko moj mož toliko naredi za to, da bi ja bilo vse trdno, meni se je pa dostikrat zdelo brez veze, kaj vse počne ... Bavsej, hvala za dodatno pojasnilo! tanja-kenzo, če bi večkrat brali komentarje Igorja Gojčiča, najbrž ne bi rekli tako trdih besed. Tudi jaz izrekam sožalje ob izgubi deklice. Naj je karkoli krivo, človek zlepa ne bi mogel vnaprej pomisliti na čisto vse možne navarnosti, ki se dogajajo, ki pretijo ... In otrok ne moremo samo varovati ...

resnica in dejstva so od zmeraj bolela, tako da tisti ki napadate igorja, ne vidite dlje od vašega ega in vaše zadovoljitve ob žalnih besedah drugih, a dejansko da bi pa pomislili da je nekaj na tej stvari, to pa ne. kdo vam da oblast, da presojate kaj je družbeno oz, sprejemljivo ostali javnosti? nobeden, tako da zavoljo te tamale, se zadržte takih komentarjev kot bedak idiot ipd, ker s tem samo dokazujete kako ozkogledni ste.

TA IGOR GOJČIČ JE PA RES IDIOT,TA ČLOVEK JE ZA PSIHIATRIČNI PREGLED,KAKO LAHKO SPLOH TAKE STVARI JAVNO KOMENTIRAŠ,DEJ JIH RAJE ZADRŽI ZASE ALI TI PA PAŠE DA SE VSI ZGRAŽAJO NAD TABO. ČE IMAŠ MALO ZDRAVE PAMETI(kar zelo dvomim) SE MALO ZAMISLI O SEBI. ISKRENO SOŽALJE STARŠEM

Na zivce mi gre ker novinarji pišejo tut napol površno. Sam sem iz Raven na Koroškem in sem iz prve roke izvedel kaj se je zgodilo. Ati je šel neka ven iz hiše za drugim otrokom pogledat, deklica je pa noter risala. Ko je bil ati zunaj je mala se plazila po omari in padla dol na stopnice z glavo da si je zlomila tilnik. To da je omara padla na njo je bilo čist postranskega pomena, ker so bile poškodbe povzročene zarad omare minimalne oz. zanemarljive. LP

lezghinka in gervaise ... vajin igor.gojcic VSE PREVEČ stvari zapleta in kr neeeeeki piše, kr ene glupe, namesto da napiše PAR BESED, ampak smiselnih, kot pa celooo klobaso, pa se med branjem že pri drugi vrstici zapleteš in nimaš pojma, kaj hoče povedat ... 1x, da ga prizadane smrt človeka, drugič pa, da ga pač ne, ker gleda na svet drugače ... WTF?! Dej, škoda strani za take komentarje.

Sm pozabla spodaj pripisat, da se strinjam s gervaise.

Pa kaj se vedno vsi spravite na igorja, čeprav s svojimi komentarji nč slabga ne misli. A je treba vedno napast nekoga, ki ne napiše "Kako grozna tragedija, sožalje staršem", ampak gleda na zadevo tudi s kritičnega stališča?

Pa kaj se vedno vsi spravite na igorja, čeprav s svojimi komentarji nč slabga ne misli. A je treba vedno napast nekoga, ki ne napiše "Kako grozna tragedija, sožalje staršem", ampak gleda na zadevo tudi s kritičnega stališča? Saj če dobro pomislite, bi se verjetno tudi vsi ostali strinjali s tem, da je bolje biti preveč previden, kot pa ravno prav, ker "nikoli ne veš, kaj bo otrok naredil"...

Nadaljevanje: Morda sem se malce prenaglil, ko sem zapisal, da je omara stala nad stopniščem, pravzaprav članek ne navaja točno kje je omara stala, lahko je bila nad ali pod stopniščem. Iz zapisane ga je mogoče sklepati, da omara najverjetneje stoji pod stopniščem odprtega tipa. Če bi omara stala nad njim, bi drsela navzdol, česar pa članek ne navaja. Prav tako je mogoče razbrati, da omara ni bila širša od stopnišča, saj je pri padcu ni nič oviralo ali ustavilo. Zelo ponesrečeno postavljena omara, bi rekel. Članek je le oris nesreče brez podrobnosti, pa koga sploh kaj brigajo podrobnosti. Vseeno hvala za komentarje, lp.

To pa to...prav vsi...hmm... Nekaj terminologije (zdi se mi da slabo razumete kontekst): 1. ...ni me toliko šokirala smrt otroka... Priznam da je malce pretirano. Smrt je del življenja in kot takšno jo je treba vzeti in razumeti. Smrt ne definira telesne starosti, to počnemo ljudje. Šok in žalost nista tako potencirana kadar gre za smrt starejšega odraslega človeka, kot če gre za otroka. Če bi pogledali na telesno smrt iz duhovnega stališča, bi ugotovili da v bistvu ni razlike, čeprav eden umre pri telesni starosri 50 let, drugi pa pri 5 let. Človek smrt še vedno vidi in razume skozi fizično plat, zato imamo pokopališča, da nekako fizično izrazimo stik s tistimi, ki jih več ni, ker človek duhovno plat še vedno premalo pozna. Še vedno je veliko takih, ki mislijo da je s telesno smrtjo vsega konec, a to seveda ni res. Čeprav gledam na svet malo drugače, še to ne pomeni, da me izguba osebe ne more prizadeti, pravtako lahko. Po drugi strani pa, če bi ljudje vsakič ko umre kdo, zlasti otrok, izvajali psihične napade, bi verjetno že vsak ... bil zaradi duševnega zloma na psihiatriji. 2. ...amaterska nesreča... Nesreča, ki jo je mogoče predvideti in preprečiti. Omare ni težko priviti v steno. Tako kot nam za težke omare zmeraj trobijo, da jih treba priviti, velja tudi za druge po katerih otroci lahko pležejo, a ne bi smeli. Vsi vemo da otroci pležejo po pohištvu, sploh če želijo kaj doseči, a mnogi tega ne jemljejo resno, potem pa se seveda izgovarjajo. Včasih starši celo sami izzovejo nesrečo, ko dajo kakšno otrokovo reč, ali kaj drugega zanimivega, izven njegovega dosega in pri tem ne pomislijo, da bo otrok do predmeta skušal plezati, dokler ni prepozno. Podobno je z okni v nadstropjih v otroški sobah ipd. Ni treba biti strokovnjak, da preprečimo nesreče ki so že zgodile drugim, zakaj bi se moralo še nam. Če se učimo iz tujih nesreč, lahko preprečimo lastne, sicer se bomo morali učiti iz lastne. In Nejc, zakaj se izgovarjaš na telefon, razumem da ti je blizu, toda ta izgovor je star toliko kot telefon, nobene teže več nima. Je rekla neka mama: "samo na telefon sem skočila", medtem so se ji kar trije otroci ubili v kadi, ker eden od njih potegnil v vodo fen, ki je bil priklopljen v elektriko. Morda se boš spomnil, da ti je ta primer znan, ker je resničen. In Nejc, tukaj ne pretiravaj z naravnimi prilikami, ker so nekatere stvar kolektivne odgovornosti in ne individualne, o kateri govorimo mi. Oprosti, kritičen si do mene, sam pa pišeš v enakem smislu. 3. ...profesionalna nesreča... Spoštovani Marko, naj ustrežem vaši želji in napišem kaj vidim pod profesionalno nesrečo. Torej nesrečo, ki je tako dobro načrtovana in scenirana ter izpeljana, da nihče, razen samega Boga, ne more vedeti in posumiti, da je v ozadju kaj drugega kot 'nesreča'. Ampak, glej ga zlomka, temu rečemo drugače tudi naklepni uboj ali naklepni umor. To jaz vidim pod tem izrazom. Gospod Urgentni, sklepam da ste zdravnik, članek navaja: ...Ob tem se je omara prevrnila na deklico, ki je padla med prvo in drugo stopnico..., s tega sklepam da je omara stala ob stopnišču, ki obsega več kot dve stopnici, kar v bistvu ni toliko pomembno, kot tudi ne kakšno je dotično stopnišče. Omara po kateri pleza otrok lahko pade samo na en način, pogojno drugače, saj je običajno za omaro stena, tako da otrok konča na hrbtu, omara pa na njem. Morda sem se malce prenaglil, ko sem zapisal, da je omara stala nad stopn

igor.gojcic, totalno debilni komentarji. Najbolj mi pade v oči prvi komentar, citiram - ni me toliko šokirala smrt otroka - ... ... ... kakšen človek si ti, ej ... Dej raje potem ne piši bedarij, upam, da kdo od staršev oz. svojcev ne bere tega, ker po moje bi te dodobra obdelali - vsaj jaz bi te! ISKRENO SOŽALJE

igor.gojcic Zdaj pa ne vem, ali nimaš otrok ali pa si, oprosti izrazu totalen PROFESIONALEN bebec! Stojiš lahko zraven otroka, pa se mu bo kaj zgodilo, za roke ga držiš pa se mu lahko kaj pripeti, ti pa o neki profesionalni nesreči! Lepo te prosim, staršem in svojcem pa moje iskreno sožalje!

Igor ti si res totalni bedak, kako sploh moreš komentirat na tak način če še to ne veš kje in kako je stala omara SANJA SE TI NE KAKO INJ KAJ Iskreno sožalje vsem žalujočim

Spoštovani igor.gojcic. Prosim če mi definirate, profesionalno nesrečo.

Kaj takega lahko napiše le igor.GNOJcic

Ah, igor, ravno tako tvoje nakladanje sem imal v mislih.

Zelo redko pisem komentarje, ampak ko pa nek uporabnik prestopi tisto mejo, ki je ze nespodobna, si drznem pristaviti mnenje. Daj, igor?! Kako lahko govoris, ampatersko nesreco, dalo bi se jo prepreciti ... na čelu ti piše, da nisi oče. Pa kako boš preprečil tako nesrečo? Današnji otroci zahtevajo 24 urno kontroloriranje, tam do nekega 8 leta. Pa saj človek ne more stalno preverjat otroka. Tudi če želiš, lahko se 5 minut posvetiš svojemu sošolcu ali karkoli na telefonu, med tem časom pa se marsikaj lahko zgodi. Tako da, za to neverjamem, da so krivi starši (no, lahko bi malo bolj pazili na svojo punco, ampak mogoče je to splet naključij). In ko si rekel, da za vsako nesrečo nekdo nosi odgovornost. Misliš? Kdo je kriv, da udari strela v hišo in se vse skupaj podre? Kdo je kriv, da te plaz na hribu pobere? Kdo je kriv, da ti telefon pade s police, ko je potres??? No, vprašaj se ... Tvoja dva komentarja sta navadna traparija ... Pa še to ... vsak ima v življenju nekaj izkušenj, ko je 'na robu med življenjem in smrtjo' ... nevem ... bil sem v gorah, sneg je zapadel, zdrsnilo mi je in če se ne bi s cepinom zaril v led na steni, bi zgrmel naravnost v globino in tega ne bi pisal ... tako da ... take izkušnje moramo dati skozi in za njih ni nihče kriv. Nekateri pa teh izkušenj ne prestanejo in rezultat je ta novica ... Sožalje svojcem, predvsem staršema in ožjim družinskim sorodnikom.

Saj maš prav, ampak... ...tako prav amatersko nesrečo bi ja lahko brez težav preprečili, mar ne. Mimo dejstev, ki kar bodejo v oči, pač ni mogoče iti, čeprav si mnogi pred njimi zatiskajo oči, vsaj dokler ni prepozno. Dokler ljudje ne bo začeli drugače gledati na 'nesreče' jih ne bo mogoče preprečavati, da se začnejo učiti iz njih. Kako lahko pričakujemo, da se bodo ljudje učili iz njih in zanje prevzemali odgovornost, če, Bogve zakaj in kako dolgo, uporabljajo napačno besedno terminologijo 'nesreča', kot da bi s tem želeli omiliti psihološko razsežnost dogodka in olajšati težo lastne vesti, medtem ko vsi vemo, da za vsako nesrečo nekdo nosi odgovornost. Potem takem bi lahko rekli, da 'nesreče', tako kot čudeži (ravno tako izpeljanka ljudi, ki ne razumejo opazovanega dogodka), ne obstajajo, gre za zaporedje dogodkov ki pripeljejo do dogodka, ki za sabo potegne tudi človeško življenje. Zaporedje dogodkov bi lahko v mnogih primerih z malo napora spremenili in izid bi bil drugačen. Vedeti je treba tudi, da so nekaterim (tudi staršem) v življenju namenjene tudi boleče lekcije in da na zaporedje dogodkov ne morejo vplivati kot bi si morda želeli. Za duhovni razvoj in napredek posameznika je to potrebno. Tudi ta primer je težko presojati, ne vemo kakšna karma in lekcije vežejo starše in otroka. To je že področje duhovne ezoterike. Poznavalci ezoterike in duhovnosti vedo, da za otroka smrt v otroštvu ni nič presenetljivega, saj že pred utelesitvijo vedo kaj in koliko časa jim je namenjeno in zakaj je tako potrebno. Vsi smo to vedeli, vendar smo pozabili, tako kot večina na tem planetu v začetku pubertete oz. ob vstopu v šolo. Znano je da nekateri otroci namignejo staršem ali drugim odraslim, da bodo kmalu odšli, vendar večina njih zaradi neznanja in nerazumevanja te namige zanemari ali spregleda, potem pa... Življenje je šola, ki daje največje lekcije. Pri tem ni pomebno koliko je kdo telesno star, kakšne barve je, kakšne vere, kakšnih prepričanj je, šola je za vse enaka, včasih napreduješ, včasih ponavljaš, pot skozi življenje vodi do popolnosti, ki jo dosežeš šele ko opraviš vse lekcije. Prepričan sem, da vam je kaj od tega vsaj malo znano. Lp!