FOTO in VIDEO: 'Histerije niti ni bilo, ljudje so se razbežali. Vse bi lahko razneslo'
Kot je povedal Aleš Tavželj, ki je bil z družino na nesrečnem balonu, so dvakrat poskušali pristati, obakrat je balon prevrnilo in iz košare je padlo nekaj ljudi. Nato je balon trčil v drevesa in zagorel. Dodal je, da je bilo nevarno, ker bi lahko vse razneslo. Na srečo pa se to ni zgodilo.
Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.
Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj
Video
Več videovsebin
-
Iz SVETA: Kakšen šok je za človeka takšna nesreča?
02:40 -
Iz SVETA: Obsedno stanje v kliničnem centru
01:32 -
Iz 24UR ZVEČER: Stanje ponesrečencev je stabilno
02:24 -
Iz 24UR: Preživeli o nesreči balona
02:26 -
Iz 24UR: Stanje potnikov po nesreči
02:15 -
Iz 24UR: Na fotografijah tik pred nesrečo so vidni črni oblaki
02:22 -
Iz 24UR OB ENIH: Potniki skakali iz balona
01:48 -
Iz 24UR OB ENIH: Kje so poškodovani in koliko jih je?
01:21 -
Iz 24UR OB ENIH: Kaj bi lahko bil vzrok za nesrečo?
04:02 -
Preživeli o balonarski nesreči
03:30
Udeleženec nesreče Tomaž Šimnec, ki je bil lažje poškodovan. (Foto: Miro Majcen)
Udeleženec poleta Tomaž Šimnec iz Kamnika, ki so mu lažje poškodbe oskrbeli v ljubljanskem kliničnem centru, je povedal, da je bila hitrost spuščanja ob pristanku balona prevelika. Odbilo jih od tal, ob tem pa jih je nekaj padlo iz košare. Tudi sam je padel iz košare in ob tem izgubil zavest. Zatem je košara zagorela.
V nesreči so umrli štirje ljudje.
Med samim poletom po njegovih besedah ni bilo nobenih težav. Povedal je še, da je pilot potnikom pred pristankom le naročil, naj nekoliko počepnejo in se dobro primejo za ograjo. "Mi smo počepnili, se prijeli, potem pa se je začelo dogajati. Po mojem mnenju ga je presenetil veter," je pojasnil Šimnec in dodal, da je pred njimi drugi balon pristal brez težav.
Učitelj letenja: Fronta je bila vidna že zjutraj, neverjetno je, da so sploh poleteli.
Povedal je tudi, da se za zdaj počuti dobro in da hujših posledic ne čuti. Na kliničnem centru so ga pregledali in tudi opravili rentgenske posnetke.
Spodaj si lahko ogledate galerijo fotografij, ki jih je Šimnec naredil med današnjim poletom, preden se je zgodila nesreča.
Fotogalerija (28)
Kot pa je povedal Aleš Tavželj iz Strahomera, ki je hospitaliziran v novomeški bolnišnici, so pristajali z balonom, ko jih je nevihta že dohajala. Dejal je, da bi morali lepo pristati, ampak jih je zajel veter. Prevrnilo jih je, potem pa je balon še enkrat vzletel. V drugem poskusu je bil pristanek prav tako trd, je povedal Tavželj. Še enkrat jih je prevrnilo, potem pa je balon zadel v drevesa in zagorel, je nadaljeval in dodal, da je goreč balon vleklo naprej še kakšnih 50 metrov.
Med samim pristajanjem so morali čepeti in čakali so, da se bo balon ustavil. Po občutku je vedel, da so še kar v zraku, samo ni vedel, koliko so leteli naprej. Povedal je še, da je pri prvem poskusu pristanka ven vrglo eno ali dve osebi, pri drugem poskusu pa prav tako, med drugim tudi pilota. A Tavželj ni vedel, ali je pilot sam skočil ali je padel.
Tavželj je dejal, da "histerije niti ni bilo, ker so se ljudje razbežali. Nevarno je bilo, v bistvu bi lahko vse razneslo. Sreča, da ni".
Ob tem je še dejal, da v takih trenutkih ni časa, da bi razmišljal na kar koli drugega kot na to, da greš čim prej iz balona. Na slednjem je sicer bil z ženo in hčerko. Izkoristili so namreč poročno darilo, ki so ga dobili pred sedmimi leti.
Hudo psihično doživetje za ponesrečence, sorodnike in reševalce
Za svojce poškodovanih so v UKC Ljubljana organizirali psihično in zdravstveno pomoč ter podporo. Psihiater s Psihiatrične klinike v Ljubljani Borut Škodlar je pojasnil, da je trenutek, ko ima človek občutek nemoči in ve, da on ali ljudje okoli njega lahko umrejo vsak čas, ena najhujših stresnih situacij, ki ji je človek lahko izpostavljen.
Tak dogodek je hudo psihično doživetje tudi za tiste, ki so vključeni v reševanje in potrebujejo nekaj časa, da si opomorejo ter lahko mirno funkcionirajo naprej, je dejal psihiater. Po njegovih besedah psihološka pomoč za udeležence nesreče, pa tudi njihove svojce in reševalce, pomeni prvo razbremenitev, saj lahko z nekom delijo občutke in šok ter s tem povezan stres. Pri nekaterih se oblikuje, kot se je izrazil Škodlar, polno krizno stanje in potrebujejo nadaljnjo pomoč. Je pa poudaril, da je po državi več enot za krizno intervencijo, kamor se ljudje lahko obrnejo za pomoč.




































