Danes je Služba za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov objavila uvodno poročilo o nesreči, v katerem sicer vzroka nesreče ne razkriva, ker ga po pokazala šele nadaljnja preiskava, podrobno pa opisuje, kaj se je dogajalo tega usodnega dne.
Zaenkrat je znano, da se je nesreča zgodila ob 7.25 uri na Graški Gori v občini Slovenj Gradec. Strmoglavilo je enosedežno motorno jadralno letalo nemškega proizvajalca DG Flugzeugbau, v katerem je bil omenjeni pilot. Letalo je bilo v nesreči povsem uničeno.
Kot so zapisali v uvodnem poročilu, je pilot dan pred dogodkom v navigacijsko napravo letala shranil načrtovano 1000 kilometrov dolgo pot, ki jo je nameraval preleteti. Po uvodnih podatkih pridobljenih s strani pristojne kontrole zračnega prometa, pilot za omenjen let ni podal plana leta, iz česar izhaja, da je nameraval izvesti let izven kontroliranega zračnega prostora, kot je to običajno pri letenju z jadralnimi letali. Pilot je poletel 4. maja ob 7.09 v smer 32 letališča Slovenj Gradec ter po vzletu na višini 400 metrov nad terenom nadaljeval let v desnem zavoju, kar je nasprotno od načrtovane poti (načrtovana odhodna točka na ruti – Uršlja gora). Po izhodu iz 270° zavoja je letalo nadaljevalo let v identičnih levih zavojih ter tako krožilo v smeri z vetrom do trka v gozdnatem pobočju približno 5 kilometrov od praga vzletno pristajalne steze.
Na osnovi prvih ugotovitev pridobljenih iz snemalnika proizvajalca naprave LXnav, ki jo je pilot imel na letalu, ugotavljajo, da je letalo izvajalo ponavljajoče zavoje, ki po aerodinamiki in zmogljivosti letala nakazujejo na nekontroliran let zrakoplova s strani pilota. Kaj je bil razlog za nekontroliran let, bo pokazala nadaljnja preiskava in končno poročilo.
Pilot izkušen ter z vsemi dovoljenji in licencami
Pilot je imel vsa potrebna dovoljenja in licence. Prav tako je imel vsa potrebna zdravstvena spričevala. Skupni nalet pilota na jadralnih letalih do datuma letalske nesreče je bil 2422 ur in 39 minut, kar pomeni, da je imel precej izkušenj.
Tudi analiza vremenskega stanja v času nesreče je pokazala, da ni bilo večjih vremenskih nevšečnosti. Izpostavili so le, da je v plasti nad okoli 600 m nadmorske višine pihal veter severne smeri. Hitrost vetra je z višino naraščala, od 10 KT na višini 800 m do okoli 40 do 45 KT v plasti med 1500 m do 3500 m nadmorske višine. V poročilu navajajo, da je bila atmosfera zaradi severnega vetra nestabilna. Ozračje je bilo najbolj nestabilno v plasti od okoli 500 m do okoli 2000 m nadmorske višine. Pogoji so bili ugodni za nastanek zmerne do lokalno močne turbulence. Vidljivost je bila okoli 30 kilometrov. Vrhovi hribov so bili pod oblačnostjo in niso bili zakriti v megli. V času nesreče na področju Graške Gore ni bilo zaznanih padavin, prav tako ni bilo neviht oziroma konvektivne oblačnosti.
V zaključku uvodnega poročila vzrokov za nesrečo 63-letnega pilota niso razkrili. Kot kaže, pa bi lahko bil eden od vzrokov tudi vreme. Navajajo namreč, da je bila na dan nesreče na območju Graške Gore atmosfera izrazito labilna v plasti od 500 m do 2000 m nadomorske višine, saj je nastala zmerna, lokalno lahko močna turbulenca, pojavljali pa so se valov, rotorji, dviganja na privetrni strani ovir in spuščanja v spodnji plasti na zavetrni strani.
