Vlomili sredi dneva in spraznili celo stanovanje, sosedom rekli, da so selitveni servis

Na območju celotne Slovenije policija zadnja leta beleži upad premoženjskih kaznivih dejanj. Obravnavanih je bilo manj vlomov v stanovanja in stanovanjske hiše, manj je bilo ropov in tatvin, zelo pa se je zmanjšajo tudi število drznih in roparskih tatvin ter premoženjskih kaznivih dejanj na avtocestah in avtocestnih počivališčih. Varnostna slika se skozi leta tako izboljšuje, kar pa ne pomeni, da do teh kaznivih dejanj ne prihaja več, opozarjajo policisti PU Kranj in PU Ljubljana.

Da se izognete oškodovanju, je vedno in povsod potrebno skrbeti za svoje imetje, opozarjajo policisti. Priložnostne tatvine, ki so najpogostejša premoženjska kazniva dejanja in so velikokrat posledica ravno opustitve samozaščitnih ukrepov, se v veliki meri lahko prepreči že z ustreznim in skrbnim odlaganjem ali shranjevanjem predmetov. V splošnem gre pri teh kaznivih dejanjih namreč za odlaganje denarnic, telefonov, torbic, tabličnih računalnikov, nahrbtnikov in podobnih predmetov na vsem dostopna in dosegljiva mesta brez ustreznega nadzora. Tako odloženi predmeti so lahka tarča za tatove tudi v vozilih, zato jih tudi tam ni priporočljivo puščati, opozarjajo policisti.

Enako previden je potrebno biti tudi pri preprečevanju drznih tatvin iz stanovanjskih hiš, saj so policisti predvsem v okolici mest (tako na območjih Policijske uprave Ljubljana kot tudi Kranja) obravnavali več primerov, ko so storilci z različnimi dejanji preusmerjali pozornost oškodovancev in jih potem okradli. Žrtve teh kaznivih dejanj so najpogosteje starejši občani, storilcev pa je običajno več. Njihove vloge so razdeljene, kazniva dejanja pa izvršujejo tako, da nekdo osumljenca s pogovorom zamoti in preusmeri njegovo pozornost stran od hiše ali premoženja. Medtem drugi storilec vstopi v hišo ali stanovanje in ga pregleda ter odtuji vredne predmete - najpogosteje denar in zlatnino.

Kot opozarjajo policisti, oškodovanci kazniva dejanja policiji običajno naznanijo šele več ur ali celo naslednji dan po dogodku, kar otežuje preiskavo kaznivega dejanja. Policija tudi v teh primerih opozarja, da je potrebno samozaščitno ravnanje, če želimo preprečiti morebitno oškodovanje. Tako lahko od oseb, ki se npr. izdajajo za serviserje ali izvajalce del vedno zahtevate na vpogled identifikacijsko izkaznico, delovni nalog ali drug dokument.

Roparskih tatvin manj, a so bolj nasilne

Bolj nasilne pa so roparske tatvine, ki jih je sicer malo, gre pa za dejanja, ki so najpogosteje povezana z nepričakovanimi napadi na oškodovance. Pri roparski tatvini bi storilec oškodovanca, zato da bi ukradeno stvar obdržal, napadel ali mu zagrozil z napadom, tarča pa so pogosto torbice oz. stvari v torbicah, ki jih ženske prenašajo v roki ali na ramenih.

V poletnih mesecih, ko so oškodovanci zdoma, so lahko tarče tatov tudi nepremičnine. Vlomov poleti sicer ni nič več kot v preostalih mesecih, so pa vseeno pogosti primeri, ko so storilci izkoristili daljšo odsotnost oškodovancev, vlomili v objekt, ga pregledali in odtujili stvari. Storilci najpogosteje nasilno vstopajo z vlamljanjem skozi okna in vrata, odnašajo pa zlasti denar, nakit in tehnično opremo, kar predstavlja približno polovico odnešenih predmetov.

Šibke točke na nepremičninah so zlasti okna in vsa vrata, dostikrat pa oškodovanci kar sami poskrbijo, da imajo roparji lažje delo, saj okna puščajo odprta, vrata pa odklenjena. Sicer pa je lahko v prostor s povprečnimi varnostnimi ukrepi vlomljeno v manj kot petih minutah, če pa so okna odprta ali zelo slabo varovana, pa še veliko prej, opozarjajo policisti.

Osnovni samozaščitni ukrepi:

- gotovine in zlatnine se ne hrani doma, bolj varen je najem sefa.
- hiša naj ne daje videza, da je dlje časa prazna. Oken se ne zastira, ne pušča se obvestil na telefonski tajnici, poštni nabiralnik pa je potrebno redno prazniti ali pa preusmeriti pošto.
- k preprečevanju vlomov zelo pomagajo tudi različne kombinacije tehničnega in mehanskega varovanja.
- v veliko pomoč so lahko tudi sosedi, zato je koristno poznati in imeti dobre odnose z ljudmi in v okolju, v katerem živimo.

Oškodovanci dostikrat uničujejo pomembne sledi

Če pa kljub vsemu pride do vloma, policisti svetujejo, da oškodovanci o tem takoj obvestijo policijo na interventno številko 113. V prostor naj ne vstopajo, ker je storilec lahko še v objektu, uničijo pa lahko tudi sledi, ki bi lahko pripeljale do odkritja storilca kaznivega dejanja. Dogaja se, da oškodovanci že ob pogledu na vhodna vrata ugotovijo, da je bilo v njihovo
stanovanje vlomljeno, pa vseeno vstopijo vanj in pregledujejo, kaj je bilo odtujeno, seštevajo za koliko so bili oškodovani, sproti pa uničujejo še sledi.

Policisti zato svetujejo, da oškodovanci počakajo pred vrati in pokličejo policijo, med tem pa opazujejo prostor in okolico ter navežejo stik z bližnjim sosedom.

Škoda zaradi vloma višja od vrednosti ukradenega predmeta

Storilci lahko vlomijo tudi v vozila, predvsem na parkiriščih, ki so poleti polna vozil ob večjih turističnih centrih, ob morju, na gorskih izhodiščih in drugih turističnih krajih. Ti vlomi so velikokrat posledica neustrezno odloženega vrednega predmeta v vozilu in priložnosti, ki jih ponujajo neosvetljena, neurejena in polna parkirišča. V vozilo je lahko vlomljeno v nekaj sekundah, povzročena škoda pa velikokrat presega vrednost ukradenega predmeta, še dodajajo policisti.