Absentizem v zdravstvu: ena medicinska sestra dela za dve, tudi za tri

V novomeški bolnišnici imajo 12-odstotni delež bolniških in porodniških odsotnosti. To pomeni, da v bolnišnici dnevno manjka 140 od skupno 1231 zaposlenih. Polovico zaposlenih predstavlja zdravstvena nega oz. medicinske sestre, gre pretežno za ženski kolektiv, pojasnjuje direktorica bolnišnice Milena Kramar Zupan. "Na eni strani imamo mlajšo populacijo, ki je veliko odsotna zaradi porodniških in nege otrok ter družinskih članov. Na drugi imamo starejše medicinske sestre, ki so obremenjene s kroničnimi boleznimi. Potem ostaja ta sredinski starostni del zaposlenih, na katerih je velika obremenitev. Zato je veliko nezadovoljstva, tudi preobremenjenosti, kar ponovno povzroča bolezni. Gre za začaran krog, ki predstavlja velik izziv, da zdravstvena dejavnost neprekinjeno teče 24 ur na dan." 

In kako to premagujejo? "Da prerazporejamo zaposlene po deloviščih, z nadurami, s povečanim obsegom dela, ko gre za daljše odsotnosti, sploh pri porodniških, pa z nadomestno zaposlitvijo." 

Namesto 8-urne izmene delamo 12-urno

Na intenzivnih enotah je delo že v osnovi težko organizirati in imajo primanjkljaj, pove Vesna Veselič, odgovorna medicinska sestra oddelka za intenzivno medicino v Bolnišnici Novo mesto. "Če v enem dnevu manjka veliko ljudi, se organiziramo tekom tega dneva, se pravi, se pogovorim s kadrom, ki je trenutno v izmenah. Namesto 8-urnega turnusa delamo 12-urnega. Obremenimo kader, ki je na voljo za delati." Obremenitev je visoka. "Če imamo primanjkljaj medicinskih sester na račun bolniških, pomeni, da mora ena delati za dve, tudi za tri."

 A pacienti kljub bolniški odsotnosti zdravstvenih delavcev niso prikrajšani za nič, zagotavlja Vesna Veselič. "Postopamo enako, kot bi drugače, ali smo v službi 8 ali 12 ur. Ali prideš iz popoldanske direktno v dopoldansko izmeno. Ampak medicinske sestre se trudimo in delamo enako, kot če smo samo 8 ur v službi."

S kritično bolnimi ne more delati čisto vsak, pove Vesna Veselič. "To so medicinske sestre, ki imajo dolgoletne izkušnje, posebne veščine, specialna znanja. Marsikdo v bolnišnici nam ne more pomagati, ko so bolniške odsotnosti, v prvi vrsti nadomeščamo sami sebe. Če pa res ne gre, pa prosimo tudi za pomoč."

Vzrok za odsotnosti tudi plače

Kot je pojasnila Kramar Zupanova, je vzrok za odsotnosti, da imajo pretežno ženski kolektiv, drug vzrok so tudi plače. "Najvišjo odsotnost beležimo na najnižje plačanih delovnih mestih. To so srednje medicinske sestre, negovalke, snažilke, perice, kuharice. To so delovna mesta z nizkimi plačami in v tem primeru tudi ni nobene motivacije za redno delo. Nadomestilo za bolniško je praktično enako kot tista redna plača." Zanimivo je, pravi Kramar Zupanova, da je pri zdravnikih odsotnost nižja, ker so plače in zanimivost samega dela višje. "Zagotovo je intelektualno visoko delo bolj stimulativno za delavca kot nižje po stimulaciji in plači. Plače v javnem sektorju so nesorazmerno nizke." 

Skupna odsotnost je 30-odstotna

A težav v novomeški bolnišnici ne predstavlja le bolniška odsotnost. Veliko odsotnosti imajo tudi zaradi dopustov in izobraževanj. Skupna odsotnost v bolnišnici je 30-odstotna, kar pomeni, da manjka skoraj 350 zaposlenih. "Absentizem v zdravstvu je res velik, zato je delo težko organizirati. Če bi se gospodarska družba soočala s takim absentizmom, si ne znam predstavljati, kako učinkovito bi lahko organizirali delo. Se javno govori, kako smo v javnem sektorju neučinkoviti v primerjavi z zasebnim, vendar je tukaj treba upoštevati, da gre za ženski kolektiv, za mlajše kolegice, na drugi strani za starejše, vse to pa povzroča velik absentizem," opozarja Kramar Zupanova. Zaradi visoke stopnje absentizma so zagotovo vse bolnišnice oz. zdravstveni zavodi manj učinkoviti in uspešni, kot bi bili sicer, je prepričana. 

Kakšno je stanje v drugih slovenskih bolnišnicah?

Stanje glede bolniške odsotnosti je po slovenskih bolnišnicah različno. V ljubljanskem kliničnem centru je lani v prvih desetih mesecih v povprečju manjkal 101 zaposleni na dan oz. 2194 na mesec ali 25,7 odstotka. Ena bolniška odsotnost pa je v povprečju trajala dobrih šest dni. Lani je bilo 640 zaposlenih odsotnih zaradi bolezni, v povprečju je bilo izgubljenih 14.580 dni. Glede na vse zaposlene zavzemajo boleznine sedem odstotkov vseh zaposlenih iz ur, med vsemi odsotnostmi pa 25 odstotkov. Največ boleznin je zaradi bolezni, sledi nega družinskega člana.

V mariborskem kliničnem centru je bilo lani od januarja do septembra na bolniški v povprečju 144 zaposlenih na mesec. Imajo pa v Mariboru eno najdaljših bolniških med zaposlenimi, ta traja skoraj šest let. Najdaljša boleznina je lani do novembra v ljubljanskem kliničnem centru trajala skupaj 218 dni, kar pomeni 22 dni na mesec na zaposlenega. Število zaposlenih s tako dolgo boleznino je bilo skupaj 39.

Tako kot v novomeški bolnišnici tudi v drugih slovenskih bolnišnicah predstavlja odsotnost zaposlenih velik problem pri razporejanju, preobremenitvah in nenazadnje tudi pri zadovoljstvu. Če gre za ambulantno dejavnost, prihaja v brežiški bolnišnici zaradi odsotnosti tudi do odpovedi že naročenih pacientov, pojasnjuje direktorica Anica Hribar. V Splošni bolnišnici Trbovlje so v zadnjih letih uvedli kroženje kadra med oddelki glede na fleksibilna pridobljena znanja. Največja težava pri dolgotrajnih bolniških odsotnostih pa je, pravijo, ker ne morejo nadomestiti manjkajočega delavca, saj se kandidati ne želijo zaposlovati za določen čas, čas trajanja bolniške pa ni opredeljen. Dolgotrajne bolniške povzročajo tudi določeno negotovost glede uspešnega rehabilitiranja zaposlenih in ponovnega vključevanja v delovne procese, poudarjajo v bolnišnici Murska Sobota. 

Ob pomanjkanju zdravstvenih delavcev

Bolniške odsotnosti ob že tako vsesplošnem pomanjkanju zdravstvenih delavcev predstavljajo še dodatno težavo pri organizaciji dela v bolnišnicah. Kramar Zupanova pove, da imajo srečo, ker je bolnišnica učna baza za bližnjo fakulteto za zdravstveno nego, zato imajo pri pridobivanju delavcev manj težav. Niti niso v bližini meje, zato nimajo bega zaposlenih. "Kot npr. Štajerci, ki lahko gredo v Avstrijo. Pri nas na Hrvaško ne hodijo, ker so tam razmere še slabše. Iz tega razloga je situacija mogoče nekoliko boljša kot v drugih bolnišnicah, imamo pa velik problem zaradi odsotnosti." V brežiški bolnišnici pa se z največ kadrovskimi težavami spopadajo pri srednjih medicinskih sestrah – iščejo pet srednjih medicinskih sester, tri bolničarje in štiri zdravnike interniste. V murskosoboški bolnišnici pa primanjkuje zdravnikov in zdravstvenih tehnikov.

Ko zboleva populacija, zbolevamo tudi mi 

Preverili smo tudi, kakšno je stanje v ljubljanskem, mariborskem in medvoškem zdravstvenem domu. Direktor ZD Medvode in družinski zdravnik Rajko Vajd pove, da se bolezni med zaposlenimi kažejo s stanjem v splošni populaciji. "Ko zboleva populacija, zbolevamo tudi mi. V zadnjem mesecu beležimo povečanje respiratornih infektov in covida, tako kot v celi Sloveniji." 

In kako je v praksi? S čim se spopadajo družinski zdravniki? Na prvem mestu z birokracijo zaradi bolniških odsotnosti. Predvsem pa, kot opozarja Jernej Završnik, direktor ZD Maribor, so družinski zdravniki prepuščeni sami sebi. V mariborskem zdravstvenem domu imajo 7-odstotno bolniško odsotnost, kar je vzdržno, niso pa zadovoljni, pravi Završnik. "Problem je, ko to postane avtomatična pravica. Se strinjam, da je pravica, ki izhaja iz delovnopravne zakonodaje, po drugi strani pa se moramo zavedati, da smo tukaj zaradi tega, da opravljamo v zdravstvu svoje poslanstvo. Če nekoga ni, potem mora nekdo drugi opraviti delo namesto njega. Mi razumemo en duh odgovornosti do te pravice. Ko ljudje začnejo trkati na svojo vest, menim, da je to eno zdravo okolje podjetja. Mi v tem duhu delamo." 

In v ljubljanskem zdravstvenem domu? V obdobju od januarja do novembra lani je imelo 1346 zaposlenih vsaj eno od bolniških odsotnosti – bolezen, poškodba, spremstvo, nega. Samo zaradi bolezni je bilo v tem času 1194 zaposlenih bolniško odsotnih – od skupno 1532 zaposlenih. Bolniške predstavljajo izziv, so nam pojasnili v domu. "Zlasti zaradi njihove nenadnosti, kar zahteva hitro prilagajanje organizacije s trenutno razpoložljivim kadrom. V takih primerih je potrebno učinkovito upravljanje kadra, načrtovanje nadomestitve odsotnih zaposlenih ter skrbi za dobro počutje in zdravje zaposlenih. Poleg tega je izziv tudi pri prilagajanju in usklajevanju že naročenih pacientov."