Najbolj grešili Tomićeva, Zver in Novakova

Violeta Tomić (Levica): "Ljudje, ki odločajo o našem življenju, niso bili nikoli izvoljeni."

Violeta Tomić: "Želim povedati, da ljudje, ki odločajo o našem življenju, niso bili nikoli izvoljeni, nihče jih ne pozna in nimamo prav nobenega vpliva na to, kaj počnejo z nami."

Evroskupina z navadno večino glasov izvoli svojega predsednika ali predsednico za obdobje dveh let in pol. V evroskupini sedijo finančne ministrice in ministri držav evrskega območja – torej predstavniki izvoljenih vlad držav članic. Čeprav je torej res, da šef Evroskupine ni neposredno izvoljen, ni res, da nima nikakršne demokratične kontrole, saj ga volijo predstavniki demokratično izbranih nacionalnih vlad.

Violeta Tomić: "Varoufakis je v svoji zadnji knjigi opisal spopadanje z elitami, zadnja knjiga Adults in room, ki je v slovenščino prevedena v: Je tu kakšen odrasel?"

Tomićeva je napačno navedla naslov zadnje knjige Yanisa Varoufakisa. Njegova zadnja knjiga je Austerity Vintage Minis in ne Adults in the room.

Milan Zver (SDS&SLS): "V času naše vlade so ameriški in ruski predsedniki obiskovali Slovenijo."

Ameriški predsednik George W. Bush je res bil v Sloveniji leta 2008, v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji. Ruskega predsednika Vladimirja Putina pa v mandatu prve Janševe vlade v Sloveniji ni bilo. Znamenito srečanje Bush-Putin pa se je v Sloveniji odvilo že leta 2001.

Milan Zver (SDS&SLS) glede arbitraže: "V bilateralnih pogajanjih lahko dobimo več."

"Naš interes je, da dobimo več, kot nam je dala ta razsodba. Enak interes imajo verjetno tudi Hrvati. Ne, poglejte, Hrvati niso v tako dobri pogajalski poziciji kot smo ta hip mi," je izjavil Milan Zver. Izkušnje kažejo, da bi nas ponovno odpiranje bilateralnih pogajanj postavilo na začetek iskanja rešitve mejnega vprašanja. Hkrati s tem bi se odpovedali obstoječi razsodbi, ki je za nas relativno ugodna.

Ljudmila Novak (NSi): "EU bi morala vztrajati pri implementaciji arbitraže."

"To je zagotovo napaka evropske komisije, da ni vztrajala pri izpolnitvi arbitražne odločbe. Kot piše Schuman v tej knjigi. Meje morajo biti stičišča, ne ločišča ampak stičišča," je izjavila Novakova. Evropska komisija se je ob svojem prvem odzivu na arbitražno zavzela za njeno implementacijo in pri tem ponudila celo svojo pomoč.

Ljudmila Novak (NSi): "Migranti so tudi ljudje … za prehod meje potrebujejo potni list."

"Reševati je treba probleme, ne ščuvati ljudi, migranti so tudi ljudje, vendar potrebujejo potni list za prehod meje, hkrati pa moramo odpravljati probleme na izvoru," je prepričana Novakova. Migranti so v prvi vrsti ljudje in jih je treba tako tudi obravnavati. Prosilci za azil, potencialni begunci, pogosto nimajo ustreznih dokumentov – bežijo namreč iz vojnih območij. Potnih listov nimajo, ker jim jih oblasti v vojnih razmerah preprosto ne morejo izdati.

Milan Zver (SDS&SLS): "Orban je pokazal učinkovito migrantsko politiko."

"Te vlade, ki jih vi tako sovražite, so vpeljale učinkovito migrantsko politiko. Orban je prvi uspel s pravo politiko, čeprav je še nemška kanclerka v tistem obdobju 2015 vabila migrante v Evropo," je izjavil Milan Zver. Zastraševanje, demonizacija, blokiranje predlogov Evropske  komisije in kršitve mednarodnega prava niso učinkovita migrantska politika, razen če si pod učinkovito predstavljamo razgradnjo evropskega in mednarodnega režima in prelaganje bremen na druge. Zapora madžarske meje je namreč pretok beguncev preusmerila v druge države, tudi v Slovenijo.

Violeta Tomić (Levica): "Migracije je potrebno razumeti kot vzrok in kot posledico."

"Migracije moramo razumeti skozi vzrok in posledico. Vse se je začelo leta 2003, ko je tudi Slovenija skupaj z desetimi novimi državami podprla napad na Irak," je izjavila Tomićeva. Leta 2003 so Združene države Amerike in Velika Britanija vodile napad na Irak, brez vojne napovedi. Slovenija se je pridružila zvezi NATO leta 2004. Nemogoče bi torej bilo trditi, da je Slovenija začela napad na Irak leta 2003, saj je tistega leta šele dobila uradno povabilo v NATO, istočasno, kot je bila sprejeta tudi izjava o razorožitvi Iraka.

Slovenija je sicer res podpisala Vilensko izjavo, ki je bila pogoj za članstvo v NATU, s katero smo podprli 'ameriška prizadevnaja'. Res pa je tudi, da to nima neposredne zveze z migracijami po letu 2011 – te so bile posledice arabske pomladi in še posebej državljanske vojne v Siriji. Arabska pomlad se je zgodila ravno zaradi avtoritarnih režimov kot je bil Iraški.

Violeta Tomić (Levica): "Do sedaj smo reševali samo banke."

Pred zadnjo gospodarsko krizo se Unija z bankami sploh ni ukvarjala. V tem trenutku je bančna unija, ki bo preprečevala nezdrave odnose med članicami in bankami, še vedno v izgradnji. EU iz skupnega proračuna doslej neposredno ni namenila nobenih sredstev za reševanje bank. Prezadolžene države so pomočjo finančnih mehanizmov reševale države članice. ECB pa je z ugodnimi krediti spodbuja financiranje preko komercialnih bank.

Milan Zver (SDS&SLS): "Slovenija ima v povprečju bistveno več policistov na prebivalca kot ostale države."

"Lahko se tudi rezervna policija malo več reaktivira. Ali pa, Slovenci imamo itak policije na glavo prebivalcev bistveno več kot druge evropske države, tako da bi verjetno tudi s kakšno reorganizacijo lahko bistveno pripomogli k temu, da bi bolj pomagali zavarovati južno mejo," je izjavil MIlan Zver. Slovenija je po številu policistov na devetem mestu v Evropski uniji z enim policistom na 398 prebivalcev. Povprečje Evropske unije je en policist na 318 državljanov. Običajno je, da imajo manjše države več policistov, zaradi stalnih nalog, ki jih morajo policisti opravljati. Glede na velikost države, po številu policistov ne izstopamo.

Igor Šoltes (DeSUS): "63 odstotkov naših upokojencev živi tik pod ali tik nad pragom revščine."

Izjava je nejasna oziroma zavajajoča, ker kandidat govori o odstotku tistih, ki so "tik pod ali tik nad pragom revščine", to je zelo široka definicija razpona, ki ne omogoča ovrednotenja. Povprečna pokojnina v Sloveniji je bila decembra 640 evrov: za moške 647 in za ženske 634 evrov. Prag revščine v Sloveniji je sicer 7.628 evrov prihodka na letni, oziroma 636 evrov prihodka na mesečni ravni.

Tanja Fajon (SD): "Leta 2000 je bilo skoraj 36.000 ilegalnih prehodov skozi Slovenijo."

"Leta 2000 je bilo skoraj 36.000 nezakonitih prehodov v Slovenijo. Torej vse, kar se je pozneje dogajalo, v primerjavi z letom 2000 vseeno ni tako zaskrbljujoče," je izjavila Tanja Fajon. Leta 2000 je bilo samo na Hrvaški meji 26.000 ilegalnih prehodov meje, čez druge sosednje države pa še skoraj 9000. Skupno torej približno 35.000 prehodov meje.

Violeta Tomić (Levica): "V mednarodnem pravu sta dve načeli: samoodločba in ozemeljska celovitost."

"Globoko sem razmislila, kajti obstajata dva principa v mednarodnem pravu. En je princip pravice do samoodločbe narodov in drugi princip je načelo ozemeljske celovitosti. V Levici vedno zagovarjamo samoodločbo narodov: tako pri vprašanju Palestine, Zahodne Sahare, Katalonije, kot tudi pri Krimu," je izjavila Tomićeva.

V primeru Krima to ne velja – gre za nasilno aneksijo, ki nima podlage v mednarodnem pravu in je kot takšne nobena članica EU ne priznava. Referendum ni bil izveden na ustrezen način – izveden je bil po dejanski aneksiji. Visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini pa je v svoji izjavi jasno povedala, da je Evropska unija pet let po nezakoniti priključitvi Avtonomne republike Krim in mesta Sevastopol Ruski federaciji še naprej trdno odločena zagovarjati suverenost in ozemeljsko nedotakljivost Ukrajine. Evropska unija ponovno poudarja, da ne priznava te kršitve mednarodnega prava in jo še naprej obsoja. Evropska unija ne priznava in tudi v prihodnje ne bo priznala volitev Ruske federacije na Krimskem polotoku. Poleg tega je vredno omeniti tudi, da je Tomićeva sicer na isto vprašanje pred manj kot tremi tedni povedala: "Ne vem, to je njihova stvar."

Milan Zver (SDS&SLS): "UTD je utopični poizkus, ki je propadel povsod … skregan je z ekonomsko logiko."

"Kar se pa tiče univerzalnega temeljnega dohodka, je pa to poskus, utopičen poskus, ki je propadel povsod in verjetno nima nobene prave možnosti, zato ker je skregan z ekonomsko logiko," je prepričan Zver. Zadnji finski eksperiment je pokazal mešane rezultate: ni se povečala aktivnost, a se je bistveno izboljšalo osebno zadovoljstvo ljudi iz eksperimenta.  Glede ekonomske logike: UTD so zagovarjali tudi nekateri najbolj liberalni ekonomisti, kot je Milton Friedman, utemeljitelj čikaške šole.

Violeta Tomić (Levica): "Tretjina javnih uslužbencev se je EU zaposlila v finančnem sektorju."

"Predvsem pa bi rada poudarila, da je treba ustaviti sprego med kapitalom in politiko, kajti vemo, da se kar ena tretjina uradnikov na evropski komisiji potem zaposli v finančnem sektorju," je dejala Tomićeva. Njena izjava je napačna – drži le za zaposlene na najpomembnejših funkcijah v okviru finančne regulacije. Delež je v primerjavi z deležem na podobnih funkcijah v nacionalnih državah pravzaprav relativno nizek.

Tanja Fajon (SD) : "Zeleno-leva koalicija za EU … zato je pomembno, da gredo ljudje v nedeljo na volitve."

"In če bomo naredili ta preobrat, da bodo napredne sile, neka leva, levo-zelena koalicija, prevladala v Evropski uniji bo to lahko zelo dobro za prihodnost Evrope, da bo ta močna, solidarna, bolj napredna in pa seveda bolj prijazna za ljudi. Je pa ključno zato, da gredo ljudje v nedeljo na volitve ali pa že na predčasne," je izjavila Fajonova.

Za resnične spremembe v politikah EU bi bila potrebna tovrstna sprememba tudi na ravni nacionalnih držav–vlad, Evropski parlament je namreč le soodločevalec. Neusklajenost koalicije v evropskem parlamentu z vladami v večini držav bi kvečjemu povzročila blokade v političnem procesu.

Angelika Mlinar in Ljudmila Novak: "Sodelovanja v EP v podporo slovenski manjšini."

Angelika je izjavila: "Tako, da se damo lahko tudi čezstrankarsko skupaj in se zavzemamo za nekaj, kar je v prid Sloveniji in da dejansko ojačamo ta glas," Novakova pa: "Bova obe sodelovali. Za slovensko manjšino."

EU nima pravih pristojnosti na področju manjšin (pravice manjšin so v Lizbonski pogodbi zgolj omenjene med temeljnimi pravicami; ohlapno so vključene v pogoje za vstop v EU, EP pa lahko kvečjemu to temo vključi v kakšno poročilo, doslej je sprejel eno splošno resolucijo o minimalnih standardih – leta 2018). Z vprašanjem manjšin se ukvarja druga institucija, Svet Evrope.