Kako se je Evropa spremenila v petih letih?

V iztekajočem se petletnem institucionalnem ciklu je očitna krepitev vloge voditeljev članic EU na račun drugih institucij, kot sta Evropska komisija in Evropski parlament. Temelj za to je postavila lizbonska pogodba, ki je Evropski svet formalizirala kot institucijo, a znatno ga je okrepil brexit, ko je pod vprašaj postavil evropski projekt.

Vse večja vloga voditeljev

V preteklih petih letih je bilo zaznati krepitev medvladnega pristopa na račun metode skupnosti, je v oceni iztekajočih se mandatov Evropske komisije in Evropskega parlamenta za STA ocenila analitičarka fundacije Bertelsmann Stefani Weiss. To pomeni, da se krepi moč Evropskega sveta, ki združuje voditelje članic Unije, na račun moči institucij, kot sta Evropska komisija in Evropski parlament.

To po analitičarkinih besedah kaže, da je evropska politika vse bolj domača politika in da ni več zgolj tehnokratskih vprašanj, temveč se vse spolitizira.

Vse več se odloča na ravni voditeljev članic Unije in tudi njihova srečanja so vse pogostejša. Včasih so bila štiri zasedanja na leto, zdaj je ogromno neformalnih, izrednih, posebnih vrhov.

Sporna političnost komisije

Preostale institucije se proti krepitvi moči Evropskega sveta borijo s poudarjanjem svoje političnosti. Ena najbolj izpostavljenih in tudi spornih značilnosti komisije pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja je njena političnost, ki se v različnih kontekstih različno izraža, utemeljuje in pojasnjuje.

Junckerjeva komisija je na primer odločno pokazala svoj politični obraz, ko je v francoski volilni kampanji podprla Emmanuela Macrona v bitki z Marine Le Pen, medtem ko ga je v kampanji pred referendumom o brexitu oportuno skrila.

Komisija sicer pojasnjuje, da njena političnost ne pomeni vpletanja v politične procese članic, temveč se nanaša na način opredelitve in uresničevanje evropskih prioritet.

Predstavniki Slovenije so v arbitražni zgodbi kritizirali prevlado politike nad pravom v Junckerjevi komisiji in izpostavljali problematičnost političnosti komisije za opravljanje njene temeljne naloge varuhinje pravnega reda Unije.

Nekateri poznavalci scene v Bruslju pa ocenjujejo, da je bil ta pristop dober. Analitičarka Bertelsmann meni, da je to pozitivna točka v preteklem mandatu komisije, sploh ob večnih očitkih na račun bruseljskih tehnokratov.

Dobra strategija je po njenem mnenju tudi opredelitev desetih prioritet in prevetritev evropske zakonodaje pod geslom, da mora biti vloga komisije "velika pri velikih stvareh in majhna pri majhnih". Negativno pa je, da pri teh desetih prioritetah niso prišli daleč, tudi zaradi podcenjevanja zahtevnosti doseganja dogovora med 28 članicami.

Weissova pozitivno ocenjuje tudi vlogo Junckerja in njegov slog vodenja, saj da je zagotovil vidnost tudi drugim v njegovi ekipi, na primer komisarki za konkurenco Margrethe Vestager, komisarki za trgovini Cecilii Malmström in prvemu podpredsedniku Fransu Timmermansu.

Računi brez krčmarja – begunske kvote, reforma evroobmočja

Eden od primerov, ko komisija ni dovolj upoštevala dejstva, da je še zlasti pri občutljivih vprašanjih nujen konsenz članic, je predlog obveznih begunskih kvot, ki močno deli članice in še vedno zavira nujno potrebno azilno reformo.

Predlagala je tudi bistveno ambicioznejšo reformo evroobmočja, kot je realna glede na stališča članic. Poleg tega je v duhu cilja krepitve vloge Unije v svetu oziroma lastne vloge v institucionalnem boju za moč predlagala tudi prehod z odločanja s soglasjem h kvalificirani večini, nad čimer ni navdušenja med članicami, še zlasti ne majhnimi.

Junckerjev naložbeni načrt

Eden ključnih dosežkov v preteklem mandatu, ki ga vseskozi izpostavlja komisija, je Junckerjev načrt za spodbuditev naložb, ki so ga zagnali proti koncu krize, da bi pospešili okrevanje evropskega gospodarstva.

Izpostaviti velja tudi Junckerjevo pozitivno vlogo pri reševanju grške krize leta 2015, ko je bil zelo blizu izstop Grčije iz evroobmočja. Zadnje leto je Grčijo sicer zaznamovala tudi sklenitev sporazuma z Makedonijo, v skladu s katerim je ta spremenila ime v Severna Makedonija, kar je prav tako povzročilo nezadovoljstvo med Grki.

Evropski parlament na stranskem tiru

Evropski parlament je bil po oceni analitičarke Bertelsmann v preteklem institucionalnem ciklu precej na stranskem tiru. Ni bilo velikih zgodb, kot je bila zavrnitev mednarodnega trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju, imenovanega Acta, v preteklem mandatu.

Zaradi kleščenja zakonodajnih predlogov je bilo za parlament tudi manj dela, spomni Weissova, ki sicer izpostavlja glasnost parlamenta glede vladavine prava, a tudi njegovo dvoličnost oziroma nedoslednost pri soočanju s tem vprašanjem.

Parlament je v primeru Madžarske sploh prvič v zgodovini pozval k sprožitvi 7. člena pogodbe EU, ki v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic kršiteljici temeljnih evropskih vrednot.

A obenem se največji politični skupini v Evropskem parlamentu, desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) in socialdemokrati (S&D) nista zmožni učinkovito spoprijeti s problemoma madžarskega premierja Viktorja Orbana oziroma romunske vlade.

Dobra zgodba o evropski enotnosti – brexit

Kot dobro evropsko zgodbo v preteklih petih letih v Bruslju izpostavljajo poenotenje članic in institucij Unije po odločitvi Britancev za izstop iz Unije na referendumu junija 2016.

Mnogi ob tem izpostavljajo, da bi bilo enako enotnost in manj medinstitucionalnih trenj treba zagotoviti pri spopadanju z drugimi perečimi vprašanji, saj je le tako mogoče zagotoviti vlogo EU na globalnem odru in uveljavitev evropskih vrednot v času izolacionistične politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa in močne gospodarske konkurence v Aziji in drugod.

Uveljavitev uredbe GDPR

Do lanskega leta so imeli evropski potrošniki zelo malo nadzora nad podatki, ki se o njih shranjujejo, posredujejo ali prodajajo drugim. S splošno uredbo EU o varstvu podatkov (GDPR) se je to spremenilo. Vsi, ki imajo kakršnekoli opravke z osebnimi podatki strank, kupcev oziroma na splošno posameznikov, so se morali prilagoditi uredbi in zagotoviti, da s podatki svojih strank ravnajo skrbneje. "Nova pravila o varstvu podatkov so bila dogovorjena z razlogom: dve tretjini Evropejk in Evropejcev sta zaskrbljeni, kako se podatki obdelujejo, saj imajo občutek, da nimajo nadzora nad informacijami, ki jih posredujejo prek spleta," je uveljavitev uredbe komentiral podpredsednik Evropske komisije in komisar za enotni digitalni trg Andrus Ansip.