Čarobni svet večdesettonskih inštrumentov

Orgle v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma so edini inštrument pri nas, ki so ga zasnovali z ozirom na še nedokončano dvorano, s sicer prilagodljivo akustiko, ki pa je vendarle zelo drugačna od cerkvene. Pa tudi zaradi njihove velikosti, pravi njihov skrbnik organist Saša Frelih Mišo. Od igralnika do vrha so visoke kar 24 metrov, vseh registrov je 73, možnih kombinacij zvokov pa je ogromno – 21-mestno število.

Tehtajo več deset ton in imajo skoraj osem tisoč piščali, zračna turbina, povezana z elektromotorjem, pa v prostore pod piščalmi – v sapnice – potisne 53 kubičnih metrov zraka na minuto.

Ko so jih pripeljali iz Berlina, je postavljanje v dvorani trajalo še skoraj pol leta, prav toliko časa tudi intoniranje in uglaševanje. Gre za največjo inštrumentalno investicijo v zgodovini slovenskega naroda – po današnjih cenah bi stale milijon sto tisoč evrov.

Orgle veljajo za najbolj zapleteno napravo, kar si jih je v predindustrijski dobi izmislil človek, pri nas jih izdeluje več mojstrov, eden od njih je Tomaž Močnik. Po izobrazbi inženir radiologije zdaj velja za enega izmed najboljših izdelovalcev orgel v Evropi. Po študiju se je namesto v svojem poklicu zaposlil v orglarski delavnici, se izučil, nato pa šel na svoje.

Naročniki običajno zberejo več ponudb in že za izdelavo ponudbe je treba izmeriti prostor, kjer bodo orgle, se seznaniti z akustiko prostora in pripraviti osnovne skice. Ko naročnik izbere izvajalca, sledijo natančne meritve, določijo se menzure, mere za piščali in šele nato začnejo izdelovati načrt, pravi Močnik. 

Od začetka načrtovanja do izdelka tako za ene povprečne orgle potrebujejo približno leto dni, se pravi po pripravi ponudbe in natančnejših meritvah. Cena pa je odvisna od cele vrste parametrov. Povprečne orgle stanejo od 300 do 400 tisoč evrov.

Po izredno lepem zvoku slovijo orgle v frančiškanski cerkvi ob ljubljanskem Tromostovju, ki imajo 58 registrov. 95 odstotkov orgelske glasbe je sakralne, vendar pa lahko nanje igramo praktično vse zvrsti glasbe, pravi organistka Polona Gantar. Nedavno je na teh orglah potekal izjemno uspešen jazz koncert. Prav tako so orgle primerne za kombinacije z drugimi, tudi majhnimi inštrumenti.

Največje cerkvene orgle pri nas imajo v koprski stolnici. Leta 1988 izdelane orgle so prišle iz Švice, ker jih je podarila tamkajšnja koncertna dvorana Tonhalle, vendar je bila njihova postavitev velik logističen in finančen zalogaj, na katerega so v Kopru izjemno ponosni, pravi vodja projekta postavitve orgel Miran Bordon. Za 16-tonski inštrument so morali med drugim zgraditi nov kor. Visoke so slabih 10 in široke slabih devet metrov in imajo kar 5481 piščali ter 69 registrov.

Česar ljudje pogosto ne vidimo, pa je igranje z nogami. Pogosto zato mnogi zmotno mislijo, da če igrajo klavir, bodo hitro osvojili tudi ta inštrument. Vendar zanimanje za ta inštrument pri nas raste, tudi zato, ker imamo veliko kakovostnih inštrumentov. In sedaj kar okrog 30 šol na nižji stopnji poučuje orgle, pa seveda vsi konservatoriji in na akademiji za glasbo. Tako da je prihodnost igranja orgel pri nas zelo obetavna.