Junaki leta, naš navdih!

Matjaž Kek, selektor nogometne reprezentance: "Ključ do uspeha so popolna predanost, popolna enotnost in pregovorna slovenska trma."

V Stožicah se je 20. novembra zgodila povezanost odpisanih, svojo moč je pokazala ekipa, generacija, ki je bila za mnoge v duhu velikih dosežkov pozabljena. Kek pravi: "Na eni strani eden, ki ima 18 let, pa nekdo, ki je krepko čez 30, eden iz tega nogometnega miljeja, drugi iz slovenske lige, ki je po kakovosti, kjer pač je. Pa vendar, ta pozitivna komunikacija. In vse to skupaj, ko se je zložilo ... Dolgo je trajalo, 5 let, jaz sem nekatere že skoraj označil kot luzersko generacijo, ker so vedno iskali preboj skozi kvalifikacije, pa ni prišla potrditev." A zdaj je potrditev tukaj, oči selektorja pa uperjene v Nemčijo, v Euro 2024, ki ga bodo nedvomno obiskali številni slovenski navijači. Brez njih, priznava Kek, ne bi šlo.

Ambrož Duler, ki je v dnevu in pol zgradil most čez reko Mežo: "V tem ni bilo nič junaškega, vse se je zgodilo spontano. Mi smo bili tu, rabili smo most tudi sami, pomagati smo hoteli tudi ostalim, pa smo se lotili in naredili."

Bil je dan po avgustovski vodni apokalipsi – se mesece kasneje ob sprehodu čez reko spominja koroški podjetnik Ambrož Duler – ko je v pogovoru s prevaljskim županom padla odločitev: levi in desni breg Meže bomo spet povezali. Še isti večer so iz Celja prepeljali material. Star, porušen most so z dvigalom dvignili, z viličarjem odpeljali v delavnico, čez noč popravili, pobarvali in pripeljali nazaj. Dva nosilca so zasidrali v temelje, vmes predelali stare ograje, potem pa vse skupaj zmontirali. Tako se je rodil nov most.

Nea, Magda in Nina, ženske, ki si prebolele raka dojke.

Njihove zgodbe so bile vse prej kot lahke. Diagnoza rak dojke jim je svet obrnila na glavo. Operacije, kemoterapije, obsevanja. A brazgotine svojo sled niso pustile le na telesu. Nenehna vprašanja in strahovi so včasih še težje breme. Nea priznava: "Del strahov vedno ostane." Nina dodaja: "V nočeh, ko nisem spala, sem samo o tem razmišljala, ali bom zjutraj sploh vstala. Po glavi ti roji tisoč in ena stvar, milijon vprašanj, na katere si sam ne znaš odgovoriti." Ravno v tem vidijo svoje poslanstvo – ozavestiti ženske, da se samopregledujejo, opogumiti tiste, ki so zaradi podobne diagnoze obupane. Že posameznik lahko premakne družbo. Zruši tabu. Prinese optimizem. Magda je prepričana: "Nekdo mora začeti in če podpiramo eden drugega, potem se zgodijo domine."

Jan Fonda, 18-letnik z umetno nogo: "Dejansko ni nič drugega pomembno kot to, da si živ."

18-letni Celjan Jan Fonda je na prvi pogled povsem običajen mlad fant. V resnici pa ima za seboj že hudo osebno preizkušnjo. Pri 16 letih je izvedel, da ima kostnega raka. In ne samo to, zaradi bolezni so mu morali tudi amputirati nogo. "V trenutku, ko izveš za diagnozo, je itak šok, vse gre narobe, potem si pa rečeš, ok, zdaj bom imel dva mesca kemoterapije, pa bom v redu. Jaz sem imel 9 mesecev kemoterapije," pripoveduje. V tej bitki si sam, pravi. In takrat je ključno, da imaš ob sebi ljudi, ki jim je mar. Zanj so bili pomembni njegovi starši, brat Troy, zdravniki, onkologi, medicinske sestre.

Celoten prispevek si lahko ogledate na Voyo!