Obiskali smo eno od kadrovskih agencij, ki iskalce zaposlitve povezuje z delodajalci. Zanimalo nas je, kako ljudi pripravijo na razgovor za službo, kaj šteje in ali kdaj komu rečejo tudi, naj se primerno uredi, obleče? Naša sogovornica Mirela Kurt nam je pojasnila: "Zunanji videz je pomemben faktor, vendar še zdaleč ne ključen. Posameznikova samozavest, njegov nastop, njegova komunikacija, telesna govorica – vse to je pomembno pri ustvarjanju prvega vtisa." A znanja in veščine so tista, ki štejejo:"Če strokovnosti, veščin, kompetenc ni, imamo lahko osebo, ki je perfektna po zunanji podobi, vendar če vsebine ni, je samo prazna embalaža."
Pogovarjali smo se tudi s Timotejem Strnadom, psihologom, ki se ukvarja s psihološkim profiliranjem – odkrivanjem lastnosti posameznikov, ki so pomembne za delodajalce. Ti iščejo različno, razlaga Strnad: "Nekateri ozko določene kompetence, drugi širino in mnogotera znanja. Če iščejo človeka, ki bo imel stike s kupci, strankami, poslovnimi partnerji, potem je pomembno, da je ta oseba higienična, da se zna poslovno obleči, da je urejena." A vendarle, opozarja tudi Strnad, je še pomembneje, ali posameznik svoj videz zna nositi, se z njim predstaviti.
Ste se kdaj vprašali, kako videz vpliva v sodnih postopkih? To so raziskovali na Inštitutu za kriminologijo – kako torej specifične okoliščine vplivajo na odločitve sodnic in sodnikov? Znanstvena sodelavka na inštitutu doc. dr. Mojca Plesničar pripoveduje, da so v raziskavi zastavili pet različnih scenarijev, pet spremenljivk, in da se je pokazalo – to je optimistično – da nobena od naštetih spremenljivk ni vplivala na sodniško odločitev. V širšem kontekstu pa so naleteli na težave: o višini kazni sta presojali dve skupini, presojali sta isti primer, razlik med skupinama, kot rečeno, ni bilo, so se pa te pojavile znotraj skupine. Na eni strani torej niso našli dokazov, da pristranskosti vplivajo na sodniške odločitve, po drugi pa, da je odločitev o sankciji odvisna od posameznega odločevalca in ne sistemske ureditve.
In kako človek občuti, da mu je nekaj lepo? Kako ta informacija skozi oči pride do naših možganov? Se lepota res, kot pravi pregovor, skriva v očeh opazovalca?
"Mi lahko na neki splošni ravni rečemo, da imamo različne okuse, različna mnenja o tem, kaj je lepo, kdaj nam je nekaj všeč, kdaj nas nekaj odbija," pripoveduje filozofinja, umetnica in raziskovalka dr. Polona Tratnik. A vpogled v zgodovino nas uči, da ni bilo vedno tako: "Neke družbe so verjele, da je lepota (v tem), kako je nek predmet, neka pojavnost skladna v sebi. Se pravi, je ustrezna po nekih pravilih, ki so določena, ki so jih postavili in rekli, če je na tak način neka kompozicija oblikovana, to predstavlja lepo pojavnost." Lepota je vedno odvisna tudi od družbenih kodov, še razlaga Tratnik. Odvisna je torej od tega, kako družba postavlja normative o tem, kaj je lepo in kaj ni.
O tem, kako se lepotni ideali spreminjajo, smo se pogovarjali tudi z nekdanjo manekenko, danes lastnico modne agencije, Majo Bulc. Ko je še sama hodila po modnih pistah, je bil to čas supermodelov, se spominja. Čas, ko so v svetu manekenstva kraljevale Cindy, Naomi, Linda, Christy: "Iskale so se klasične lepotice, zdrava koža, zdravi lasje, skladna postava. Veliko je bilo odpovedovanja, da si tem zahtevam lahko sledil," priznava Bulc. Danes je okno sprejemljivosti večje kot nekoč.
Vsi torej presojamo s svojimi očmi, na podlagi izkušenj, včasih tudi s predsodki. Ravno zato so preživeti podrobni nasveti, kako se denimo za službeni razgovor obleči in obnašati. Veljajo splošna pravila o higieni, urejenosti in prijazni komunikaciji. A ključno je izžarevanje osebnosti, da znamo pokazati in pojasniti, v čem smo dobri, kaj znamo, kdo smo.
Celoten prispevek si lahko ogledate na Voyo!
KOMENTARJI (24)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.