V Slovenijo je letos nezakonito vstopilo več kot kot 44 tisoč ljudi, kar je skoraj trikrat toliko kot v enakem obdobju lani. Ob nadzorih na slovensko-hrvaški meji policisti zato poostreno nadzirajo tudi t. i. zeleno mejo med državama. Naša ekipa se je policistom pridružila v Rigoncah, kjer prestrežejo največ beguncev. Kaj pa se s pribežniki pravzaprav zgodi, ko jih Policija ujame? Koliko jih v Sloveniji, ki sicer nujno potrebuje tuje delavce, sploh ostane? Ima država zanje rešitve? O tem nocoj v rubriki 24UR Fokus.
Rigonce so vasica z vsega 150 prebivalci tik ob hrvaški meji. To je še vedno eden glavnih krajev, kjer v Slovenijo vstopijo vsi, ki z juga bežijo na sever, na varno. Letos je na območju Policijske uprave Novo mesto v Slovenijo nedovoljeno vstopilo več kot 34 tisoč ljudi, šestkrat toliko kot v enakem obdobju lani, pojasnjuje Bojan Tomc, vodja Oddelka za državno mejo in tujce na PU Novo mesto. "V začetku leta, januarja, je bilo 1400 prehodov, nakar se je to med letom dvigalo za približno 20 odstotkov, ko smo dosegli vrhunec avgusta, ko je mejo nedovoljeno prestopilo 8700 tujcev. Septembra je bil potem rahel padec in tudi zdaj oktobra beležimo padec, dnevno pride nekje od 120 do 200 ljudi." Na nekdanjem mejnem prehodu je zdaj stalna policijska kontrola, policisti ves čas patruljirajo ob zeleni meji, prisotni so tudi v sami vasi.
Za večino prebežnikov je sicer Slovenija le košček poti v Evropo. Ko jih policisti prestrežejo, večina izrazi namero, da bodo pri nas zaprosili za mednarodno zaščito. Lani je to storilo dobrih 31 tisoč, letos že več kot 40 tisoč beguncev. "Praktično vsak, ki nedovoljeno vstopi s t. i. balkanske poti v Slovenijo, izrazi namero za podajo prošnje za mednarodno zaščito," pritrjuje Tomaž Pavček iz Sektorja mejne policije na Upravi uniformirane policije. A po tem, ko jih policisti prepeljejo v ljubljanski azilni dom oz. njegovo izpostavo v Logatcu, jih večina Slovenijo po nekaj dneh zapusti.
Da je vsebinskega odločanja o tem, komu dejansko pripada mednarodna zaščita, izjemno malo, pojasnjuje tudi Matej Torkar, generalni direktor Direktorata za migracije na notranjem ministrstvu. "Po naši oceni je samo pet odstotkov postopkov, ki jih dejansko zaključimo, takšnih, kjer se vsebinsko presoja o mednarodni zaščiti. Pri ostalih se postopek ustavi, ker je prosilec zapustil Slovenijo, ali pa je ugotovljeno, da je prosilec že zaprosil za mednarodno zaščito v drugi državi članici Evropske unije." Kar pomeni, da takšnega prosilca predajo tej državi.
Prav to, opozarja Miha Blažič iz migrantske iniciative Ambasada Rog, je ena glavnih težav. Še tistim, ki bi v Sloveniji radi ostali, grozi, da jih bodo vrnili nazaj na jug. "Slovenijo prečka veliko ljudi, zelo malo pa jih ostane. In tisti, ki ostanejo, so, ker sodelujejo v postopkih, kaznovani, tako da bolj ali manj po tekočem traku dobivajo odločbe o vračanju na Hrvaško. Veliko teh ljudi je dejansko že zaposlenih, pomagali so pri sanaciji poplavne škode, vključeni so v družbo. A sporočilo ministrstva je: Ne, tukaj niste dobrodošli."
"Ne vem, kam naj grem. Slovenija je moj cilj, rad bi tukaj ostal," nemočno pripoveduje 39-letni Adamou Eugen Kobi, medtem ko čaka, kakšna bo njegova usoda. V Slovenijo je pribežal iz Kameruna, kjer že šesto leto divja vojna med separatisti in vladnimi silami. "V Sloveniji sem v postopku pridobivanja mednarodne zaščite, že drugič sem v tem postopku. Zdaj čakam na odločitev, doslej je še nisem dobil. Ne vem, kaj se bo zgodilo. Tukaj sem, trudim se, učim se slovenščino. A je težko, zaradi vsega stresa."
Kakšne pa so pravzaprav razmere v edinem slovenskem azilnem domu, na ljubljanskem Viču? Prostora je tam za 500 ljudi, a bili so dnevi, ko jih je bilo v domu vsaj dvakrat toliko. "Rešitev smo našli v dodatnih bivalnih kontejnerjih," pojasnjuje direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj. A iščejo tudi druge rešitve. "Objavili smo razpis in intenzivno še naprej iščemo druge namestitvene kapacitete."
Koliko pa pravzaprav stane oskrba prosilcev v azilnem domu? Je med pribežniki res veliko storilcev kaznivih dejanj? Ima država rešitve, da bi v Sloveniji zadržali vsaj tiste, ki tu že delajo? Je dovolj kapacitet za oskrbo in integracijo? Kaj prinašata integracijska in migracijska strategija, ki ju snuje vlada? Tudi o tem nocoj v rubriki 24UR Fokus.
