Preberete vsaj eno knjigo na leto?

Človek, ki nima spretnosti bralne pismenosti, ne bo sposoben poiskati informacij o neki dnevno aktualni temi, ne bo sposoben imeti svojega mnenja o določeni zadevi, ampak bo lahko samo kot papagaj ponavljal določeno misel, pojasnjuje doktor Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.

Najnovejši podatki raziskave Pisa kažejo na splošen upad tako pri matematični kot tudi pri naravoslovni in bralni pismenosti slovenskih 15-letnikov. Precejšnjo zaskrbljenost pa je povzročila tudi zadnja raziskava bralne pismenosti med učenci četrtih razredov osnovnih šol. Slovenija je namreč zadnjih 20 let dosegala nenehno rast bralne pismenosti, zdaj pa je prvič doživela precejšen upad.

Boljše bralne dosežke imajo tisti, kjer imajo doma več knjig, in tisti, kjer berejo tudi starši. In medtem ko delež tistih, ki radi berejo, ostaja približno enak, se delež učencev in njihovih staršev, ki ne berejo radi, povečuje.

Samo slaba tretjina slovenskih staršev redno bere svojim otrokom, ki še ne berejo sami. Drugi se ne zavedajo povsem odgovornosti, ki jih prinašajo bralne navade.

Današnji človek sicer bere več, kot je bral človek v katerem koli zgodovinskem času, vendar pa so ta besedila vedno manj kakovostna, vedno bolj na prvo žogo in vedno bolj razvajajo naše možgane. Sodobna, kratka, spletna besedila. Zato nam je branje kompleksnejših vsebin vedno napornejše. Naši možgani se temu upirajo, zato moramo sami sebe prisiliti v redno branje zahtevnejših besedil.

Raziskave kažejo, da kratka besedila niso ustrezna za višje ravni branja, za razvoj kritičnega mišljenja in za prepoznavanje resničnih in lažnih informacij.

Kako pomembna je pismenost v vsakodnevnem življenju, se zelo hitro pokaže na primer na upravni enoti, kjer se pogosto zalomi že pri navodilih za prejemanje številk za čakalno vrsto. Kaj pa šele, ko gre za upravne postopke, od prijave bivališč, zamenjave osebnih dokumentov, raznovrstnih obrazcev, prošenj in vlog?

Manjka nam znanja, veščin, kako komunicirati, torej brati, pisati in govoriti z državnimi institucijami. Pogovorni jezik ali sleng pri tem nista primerna. V elektronskih sporočilih je slaba bralna pismenost najbolj očitna.

Slovenščina je po mnenju dr. Ahačiča sicer trenutno v razmeroma dobri kondiciji, vendar je to tako kot pri športnikih. Če ne bomo imeli rednih treningov, rednega premišljevanja, potem morda že čez leto ali dve ne bo več tako.

Raziskave o pismenosti mladih so skrb vzbujajoče, vendar pa so mladi vedno le odraz družbe, v kateri živijo. Dokler ne bomo odrasli več časa in pozornosti namenili kakovostnemu branju in pisanju, velikega napredka ne moremo pričakovati. Celotno oddajo si lahko ogledate v arhivu Voyo.