350.000 evrov kazni za Dars, ker je bila pogodba za gradnjo Markovca brez bančne garancije

Pred skoraj šestimi leti smo poročali o težavah podizvajalcev gradbenega podjetja CPM, ki je v stečaju, ker so ostali brez svojega denarja, saj Dars s CPM-jem ni sklenil ustrezne pogodbe za gradnjo predora Markovec. Že takrat je odvetnik enega od podizvajalcev opozoril, da so podizvajalci pritisnili na vlado in Dars, naj vendarle unovči bančno garancijo in jih poplača, a se je izkazalo, da bančne garancije sploh ni, zaradi česar so podizvajalci ostali brez vsega, nekateri tudi brez sredstev za preživetje. Vse, kar jim je preostalo, je bila tožba Darsa zaradi njegove malomarnosti, vsi pa vemo, da to pomeni dolgotrajen, naporen in drag sodni proces.

Sodišče razsodilo v prid podizvajalca

Po šestih letih nas je odvetnik enega od podizvajalcev Gregor Gregorin znova poklical in nam sporočil, da ima v rokah pravnomočno sodbo Višjega sodišča v Celju, s katero so končno zmagali v tožbi proti Darsu. Višje sodišče je odločalo o pritožbi tožeče stranke zoper sodbo Okrožnega sodišča v Celju, ki je bila sprejeta 24. novembra lani, in razsodilo v prid tožeče stranke.

Sodba z datumom 5. april 2017 je tako pomemben mejnik v agoniji številnih podizvajalcev propadlih gradbenih velikanov, ki zaman čakajo na poplačila. Višje sodišče je namreč v razsodbi pritrdilo tožeči stranki, ki je ves čas vztrajala, da pogodba med Darsom in CPM ni bila ustrezna, saj bi morala vsebovati dve bančni garanciji – eno garancijo za dobro izvedbo del, drugo pa za poplačilo podizvajalcev, a slednje ni bilo. Prav slednja je namenjena za primere, če izvajalec del (v tem primeru CPM) ne poplača podizvajalcev, da lahko Dars unovči to garancijo in z njo poplača podizvajalce.

Dars je sicer ves čas vztrajal, da ni odškodninsko odgovoren, a je sodišče presodilo drugače. V razsodbi je sodišče med drugim zapisalo, da je bila pogodba Dars, ki vsebuje v 10. členu zahtevo po izročitvi garancije, ki bo krila tudi obveznosti izvajalcev, res sklenjena le med toženo stranko kot naročnikom (Darsom) in CPM kot izvajalcem, vendar ne gre spregledati, da je bil namen prav te določbe 10. člena pogodbe ta, da se podizvajalcem zagotovi plačilo od izvajalca. Sodišče še dodaja, da ni šlo le za zavezo izvajalca del, temveč tudi za zavezo naročnika del, da v pogodbi navedeno pogodbeno ureditev spoštuje in doseže, da se po njej ravna v dobro tistih, zaradi katerih je vzpostavljena.

Dars mora plačati okoli 350.000 evrov

Skratka, Dars je v pogodbi s CPM naredil napako in sodišče je odločilo, da mora zaradi tega enemu od podizvajalcev, ki ga je tožil, plačati 215.602,94 evra z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. decembra 2010 do plačila. Če bi bilo plačilo danes, smo izračunali, da bi obresti znašale skoraj 120.000 evrov. Poleg tega zneska mora tožena stranka tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku skoraj 10.000 evrov, prav tako je tožena stranka tožeči dolžna poplačati pritožbene stroške v višini dobrih 6000 evrov. Skupaj bo torej Dars moral poravnati okoli 350.000 evrov.

Odvetnik: Takšne napake si državna firma ne bi smela privoščiti

"To je velika napaka Darsa. V bistvu gre za temeljne kršitve nekega skrbnega gospodarjenja ter načel pravičnosti in poštenja," opozarja Gregorin in dodaja, "padli so na čistih osnovah, kar si ena državna firma, ki gre s takšnimi javnimi razpisi ven, ne bi smela privoščiti." Pravno ima Dars sicer še možnosti za pritožbo oziroma, kot pravi Gregorin, ima Dars možnost za vložitev predloga za dopustitev revizije na Vrhovno sodišče. A je Gregorin prepričan, da tudi v tej fazi Darsu ne more uspeti.

Gregorin je že maja 2011 opozarjal, da zaradi manjkajoče garancije pogodba sploh ni veljavna, zato so opeharjeni podizvajalci takrat pritiskali na vlado in Dars, naj unovči bančno garancijo in jih končno poplača, a tega seveda niso mogli narediti, ker bančne garancije sploh ni bilo, s tem pa je Dars oškodoval podizvajalce, je že pred vložitvijo tožbe dejal odvetnik, ki se je v tožbi zoper Dars opiral tudi na dejstvo, da je bila zahteva po obeh garancijah navedena tudi med pogoji v javnem razpisu za izbiro izvajalca za gradnjo predora Markovec.

Pogodbo za graditev predora Markovec je Dars podpisal konec leta 2009. Predor je dolg 2,2 kilometra, s čimer je četrti najdaljši med skupno 21 dvocevnimi predori v Sloveniji. Pogodbena vrednost gradnje je bila ocenjena na 64,5 milijona evrov, predor pa je za zdaj stal dobrih 56 milijonov evrov.