Je pri prodaji Mercatorja na vidiku novo podaljšanje celotnega procesa?

Pri prodaji Mercatorja hrvaškemu Agrokorju je na vidiku novo podaljšanje celotnega procesa. Po poročanju 24UR naj bi bil Agrokor blizu dogovora z bankami, vendar za zdaj le s ključnimi šestimi. Kar je sicer dober, a kljub temu šele začetek. Nato ga čakajo še usklajevanja s preostalimi skoraj 50 bankami, ki jih v enem tednu, torej do roka, zagotovo ne more zapreti, česar naj bi se zavedali tudi Hrvati, zato poskušajo datum za zdaj prestaviti vsaj za 10 delovnih dni. To pa bi pomenilo, da bi jim za izvedbo posla, tudi nakazilo vsega denarja, ostala le dva delovna dneva. To pa je spet neuresničljivo, torej je na vidiku novo podaljšanje celotnega procesa.

A tu nastane problem. Če bodo namreč morali pogodbo podaljšati po 30. juniju, se bodo morali s tem strinjati tudi vsi prodajalci. In to ne samo uprave, temveč tudi nadzorni sveti recimo državne NLB in NKMB. In ker bo to odločanje padlo ravno v predvolilni čas, se lahko celo zaplete. Četudi bo politika tako razdvojena kot pri vladni odločitvi o prodaji.

Politični vrh neusklajeno o Mercatorju

Slovenska politika se s prodajo Mercatorja ukvarja zelo neusklajeno. Vlada danes prodaje spet ni obravnavala, ker naj bi ministrstvo za finance še pripravljajo izračune in ocene, pravita tako minister Dejan Židan kot minister Metod Dragonja. Vendar pa na ministrstvu za finance zanikajo, da bi se oni kakorkoli ukvarjali z Mercatorjem.

Alternativno preoblikovanje Mercatorja: lastništvo bi imeli vsi sedanji in nekdanji zaposleni

Slovenski forum socialnega podjetništva je pripravil pobudo, v okviru katere bi sedanji in nekdanji zaposleni v Mercatorju, potrošniki, dobavitelji, sindikati in drugi odkupili Mercator in ga preoblikovali v zadrugo, so sporočili iz foruma.

Najprej bi vzpostavili konzorcij zainteresiranih deležnikov, ki bi ustanovili kapitalsko zadrugo, prek katere bi zbirali denar. Potencialni člani zadruge bi bili sedanji in nekdanji zaposleni v Mercatorju, potrošniki dobavitelji, druge pravne in fizične osebe, potrošniško-delavske zadruge iz tujine. K sodelovanju bi povabili še predstavnike sindikatov, vlade, ministrstev, poslance, banke v večinski državni lasti.

Ko bi se deležniki pridružili iniciativi - v forumu računajo med drugim na večino zaposlenih ter med 100.000 in 300.000 potrošnikov -, bi se dogovorili o višini deležev, ki bi jih vplačali. Med možnostmi v forumu navajajo tudi prilagoditev sistema kartice zvestobe Pika, da bi sedanji mehanizmi ugodnosti postali vložek oz. finančni delež imetnikov kartice.

Potem ko bi člani zadruge vplačali dovolj denarja in bi lahko zadruga začela prevzemni postopek, bi šli v pregled poslovanja ter v pogajanja z lastniki in bankami upnicami. Če bi bila uspešna, bi člani zadruge vplačali preostali del zadružnega kapitala. Če bi bil postopek v katerikoli fazi ustavljen, bi člani zadruge vložke dobili v celoti povrnjene, pravijo v forumu.

Po prevzemu večinskega deleža bi Mercator iz delniške družbe preoblikovali v delavsko-potrošniško-dobaviteljsko zadrugo Naš Mercator, v okviru katere bi k sodelovanju pritegnili tudi obstoječe manjšinske lastnike.

Sredi prodaje tudi Telekom

Ta teden je nezavezujočo ponudbo za največje podjetje na privatizacijskem seznamu oddalo devet interesentov, med njimi trije strategi. To so nemški Deutsche Telekom, turški Turkcell in MTS iz Rusije, medtem ko je preostalih šest kandidatov finančnih skladov. Po podatkih 24UR so vsi Telekom ocenili na med 1,2 do 1,3 milijarde, ker pa je treba odšteti neto finančni dolg, bi na koncu s prodajo lahko, kot kaže za zdaj, iztržili od 800 do 900 milijonov, so poročali v 24UR.