Ključna dejavnika za gospodarsko rast izvoz in zasebna potrošnja

Bruto domači proizvod  (BDP) je bil v tretjem četrtletju za 2,7 odstotka višji kot v enakem obodbju lani, navaja Statistični urad RS. 

Zasebno trošenje gospodinjstev še vedno ugodno vpliva na gospodarsko aktivnost v Sloveniji. V tretjem četrtletju se je povečalo za 2,6 odstotka. Končna potrošnja se je zvišala za 2,5 odstotka, bruto investicije pa so se zmanjšale za 0,4 odstotka.

Bruto investicije v osnovna sredstva so se zmanjšale za 3,6 odstotka. Podobno kot v prejšnjih četrtletjih tega leta so na bruto investicije v osnovna sredstva tudi v tem četrtletju negativno vplivale investicije v zgradbe in objekte. Te so se zmanjšale za 12,4 odstotka. Investicije v opremo in stroje so se povečale za 6,6 odstotka in tako ublažile padec bruto investicij v osnovna sredstva, vendar v manjšem obsegu kot v prejšnjem četrtletju, ko so se investicije v stroje in opremo povečale za 14,2 odstotka.

Izvoz se je v  tretjem četrtletju 2016 okrepil za 5,4 odstotka; izvoz blaga se je povečal za 5,2 odstotka, izvoz storitev pa za 5,8 odstotka. Uvoz se je povečal za 4,5 odstotka; uvoz blaga za 4,9 odstotka, uvoz storitev pa za 2,5 odstotka. Zunanjetrgovinski presežek je h gospodarski rasti prispeval 1,1-odstotne točke.

Rast je presegla povprečje evroskega območja

Da sta zasebna potrošnja in izvoz ključna dejavnika gospodarske rasti, ugotavlja tudi Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Še več, rast v Sloveniji je znova presegla povprečje evrskega območja.

Kot je v sporočilu za javnost zapisala Sonja Primožič, povpraševanje in izboljševanje konkurenčnega položaja slovenskih podjetij v tujini še naprej krepita izvoz, z njim povezana rast proizvodnje v predelovalni dejavnosti pa je letos med najhitrejšimi v EU. "Poletnih mesecih je celo presegla raven pred krizo," je zapisala Primožičeva.

"Od ugodnih gibanj odstopajo le skupne investicije, ki so nižje kot lani. To je posledica nižjih javnih investicij zaradi zastoja črpranja evrospkih sredstev ob prehodu na novo finančno perspektivo. Nadaljuje pa se krepitev zasebnih investicij, ki jo povezujemo z visoko izkoriščenostjo kapacitet, dobrimi poslovnimi rezultati in razdolževanjem podjetij, ugodnejši pa so tudi pogoji financiranja," je še zapisala v sporočilu za javnost.

Po njenih besedah je bila Slovenija znatno višja kot v povprečju evrskega območja in ostajamo članica z najvišjo rastjo, kljub temu pa ostajamo v skupini držav, kjer BDP zaostaja za prekdrizno ravnjo.

Zaposlenost višja za 2,1 odstotka

Zaposlenost se je v tretjem četrtletju 2016 povečala za 2,1 odstotka, kar je približno za toliko kot v prejšnjem četrtletju, ko se je povečala za 2 odstotka. V predelovalnih dejavnostih se je povečala za 3,3 odstotka, v gostinstvu za 4,7 odstotka, v zdravstvu in socialnem varstvu za 4,6 odstotka, v promet in skladiščenju pa za 4,3 odstotka.

Najvišji prispevek v predelovalni dejavnosti

H gospodarski rasti so v tretjem četrtletju 2016 največ prispevale predelovalne dejavnosti, in sicer 1,3 odstotka. Dodana vrednost se je v predelovalnih dejavnostih povečala za 6,5 odstotka. Najizraziteje se je povečala v gostinstvu, in sicer za 11 odstotkov. Skupna dodana vrednost slovenskega gospodarstva se je zvišala za 2,5 odstotka.

Tudi novembra inflacija

Cene življenjskih potrebščin so se novembra na letni ravni zvišale za 0,6 odstotka, na mesečni pa je bila rast minimalna oziroma 0,1-odstotna. Cene so na mesečni ravni povečala dražja oblačila, goriva in maziva, na letni ravni pa dražji prehrambni izdelki.

Mesečno inflacijo so višali dražja oblačila ter goriva in energija. Na drugi strani pa je mesečno inflacijo med drugim blažilo cenejše sadje. K letni inflaciji so največ prispevali dražji prehrambni izdelki.

V tej skupini se je najbolj podražilo sadje ter gazirane in negazirane pijače. Inflacijo pa so blažile nižje cene osebnih avtomobilov in cenejša daljinska energija.

Novembra je bila letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, 0,7-odstotna. Mesečna rast cen je bila 0,1-odstotna.