Gospodarstvo

Gospodarska rast vliva optimizem, a z zmerno in racionalno javno porabo moramo nadaljevati, opozarjajo gospodarstveniki

Ljubljana, 31. 08. 2015 10.44 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min

BDP se je v primerjavi s prvim četrtletjem zvišal za 0,7 odstotka, v primerjavi z drugim trimesečjem lani pa za 2,5 odstotka. Cerar poudarja, da ni še možno, da bi ljudem prek transferjev na vseh področjih že dali to, kar si želijo. Tudi na GZS poudarjajo, da moramo še naprej biti zmerni in racionalni pri javni porabi.

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je dejal, da je gospodarska rast Slovenije zelo obetavna. Poudaril je, da ne moremo rešiti socialnih težav brez rasti in finančne stabilnosti. "Mislim, da ste lahko absolutno ponosni, ker je prvi pogoj narejen," je dodal.

Gospodarska rast Slovenije je spodbudna in kaže, da država ubira pravo pot proti izhodu iz krize. Ker je ta še vedno zelo zahtevna, ni možno, da bi ljudem prek transferjev na vseh področjih že dali to, kar si želijo, je dejal premier Miro Cerar.

Spomnil je, da mora Slovenija končno zares urediti javne finance, bistveno zmanjšati primanjkljaj, umiriti naraščanje javnega dolga in ga nato začeti zniževati, uveljaviti mora fiskalno pravilno in izpeljati strukturne reforme. Tako bo postala dober gospodar, ljudem pa bo to omogočilo dostojno življenje, vključno s socialno varnostjo. "To je kompleksen proces in v letu ali dveh ga ni mogoče zastaviti tako, da bi na podlagi dosedanje dobre gospodarske rasti že uspeli na vseh področjih nazaj prek transferjev ljudem dati to, kar si ta hip želijo," je opozoril premier.

Vlada je po Cerarjevih besedah socialno naravnana in na nekaterih področjih že prihaja do socialnih ukrepov. "Tudi do upokojencev in do nekaterih drugih skupin smo že izkazali in bomo tudi v prihodnje vse naše namere prek usklajevanja pokojnin in tako dalje, seveda pa to še ne pomeni, da lahko kar takoj sprostimo plačni režim v javnem sektorju in pristopimo k vsemu tistemu, kar si ljudje želijo," je opozoril.

Če želi Slovenija priti iz krize in vzpostaviti vzdržno blaginjo, kar je cilj vlade, "potem moramo v prihodnjih mesecih paziti, da ne naredimo kakšnega napačnega koraka", je povedal Cerar. V tej luči bodo tudi potekala pogajanja s sindikati, občinami in drugimi deležniki, "da skupno najdemo tisto mejo, do katere še lahko delimo", je dodal.

Ena bistvenih usmeritev vlade je po premierjevih besedah povečevanje zaposlenosti. "Slovenija lahko resnično okreva samo tako, da bo čim več mladih in drugih kategorij prebivalstva delovno aktivnih, da bodo začutili, da lahko sami sebi ustvarijo spodobno življenje," je dejal in dodal, da bo to vplivalo tudi na ostale dejavnike in vprašanja o socialnih transferjih.

BDP v drugem četrtletju navzgor za 2,6 odstotka

Bruto domači proizvod (BDP) se je v drugem letošnjem četrtletju po prvi oceni statističnega urada na letni ravni realno zvišal za 2,6 odstotka. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je v primerjavi s prvim četrtletjem zvišal za 0,7 odstotka, v primerjavi z drugim trimesečjem lani pa za 2,5 odstotka.

V prvi polovici 2015 se je BDP povečal za 2,7 odstotka, je danes objavil državni statistični urad.

Bruto domači proizvod (BDP) se je lani okrepil za tri odstotke, kaže prva letna ocena rasti, ki jo je danes objavil državni statistični urad. To je precej več od februarske prve ocene statističnega urada, ki je govorila o 2,6-odstotni gospodarski rasti. BDP je lani po prvi letni oceni znašal 37,3 milijarde evrov, kar je nominalno za 1,4 milijarde oz. 3,9 odstotka več kot v 2013, realno pa za tri odstotke več kot v 2013.

Višina lanske gospodarske rasti vpliva tudi na odločanje v zvezi s spremembami socialnih prejemkov s prihodnjim letom. Pomembna je tudi pri vprašanju usklajevanja pokojnin. Glede na dogovor koalicijskih strank se bodo namreč pokojnine letos uskladile po redni poti ob pogoju, da je Slovenija v letu 2014 dosegla več kot 2,5-odstotno gospodarsko rast. Izplačilo bo država v tem primeru izvedla v januarju 2016.

Gospodarska rast je bila v drugem trimesečju tako počasnejša kot v prejšnjih četrtletjih. V prvih treh mesecih je na letni ravni realno dosegla 2,8 odstotka, prav tako v zadnjih treh mesecih 2014. Pred tem je bila še višja, saj je bila v drugem lanskem četrtletju 3,3-, v tretjem pa 3,6-odstotna.

Skupna dodana vrednost slovenskega gospodarstva se je v drugem četrtletju letos zvišala za 2,4 odstotka, potem ko je bila v prvem trimesečju na letni ravni 2,7-odstotna. Pred tem je v zadnjem lanskem trimesečju dosegla 3,7 odstotka, četrtletje pred tem pa 3,7 odstotka.

Na statističnem uradu tako opažajo, da se rast skupne dodane vrednosti slovenskega gospodarstva v zadnjih treh četrtletjih umirja. To pripisujejo predvsem padcem dodane vrednosti v gradbeništvu in z njim povezanih dejavnostih. Dodana vrednost v gradbeništvu se je v drugem trimesečju znižala za 6,4 odstotka.

V drugem četrtletju je na gospodarsko rast ugodno vplivala zasebna potrošnja, ki se je povečala za 1,8 odstotka. Končna potrošnja države se je v tem četrtletju povečala za 0,4 odstotka. Skupaj se je končna potrošnja povečala za 1,4 odstotka.

Na gospodarsko rast je tudi tokrat ugodno vplivalo zunanje povpraševanje. Izvoz se je okrepil za 5,5 odstotka, uvoz pa za 3,7 odstotka. Zunanjetrgovinski presežek je iz četrtletja v četrtletje večji in je v drugem trimesečju h gospodarski rasti prispeval 1,7 odstotne točke.

Negativno je v drugem trimesečju na gospodarsko dejavnost vplivalo le investicijsko trošenje. Glede na drugo lansko četrtletje se je zmanjšalo za 0,6 odstotka. Bruto investicije v osnovna sredstva so se zmanjšale za 1,5 odstotka, glavni razlog za padec pa so bile ob ohlajanju gradbenih dejavnosti manjše investicije v gradbene objekte, ki so se zmanjšale za 6,7 odstotka. Ublažile pa so ga večje investicije v opremo in stroje, ki so narasle za 5,5 odstotka.

Bruto domači proizvod
Bruto domači proizvod FOTO: Thinkstock

V Sloveniji avgusta na mesečni ravni inflacija, na letni deflacija

Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se avgusta na mesečni ravni zvišale za 0,1 odstotka, na letni ravni pa znižale za 0,3 odstotka. K nižji inflaciji so največ prispevali cenejši naftni derivati, je objavil državni statistični urad.

Slovenija na letni ravni še vedno beleži deflacijo. Cene so se avgusta na letni ravni znižale za 0,3 odstotka, toliko je indeks znašal tudi avgusta lani. Povprečno 12-mesečno gibanje cen avgusta letos kaže na 0,4-odstoten padec, potem ko je bila rast cen avgusta lani 0,6-odstotna.

Blago se je v enem letu pocenilo za 0,7 odstotka, storitve pa podražile za 0,5 odstotka. Cene trajnega blaga so bile v povprečju nižje za 1,7 odstotka, cene blaga dnevne porabe so se znižale za 0,7 odstotka, medtem ko so se cene poltrajnega blaga zvišale za 0,5 odstotka.

Avgusta so na letni ravni najbolj padle cene v skupinah prevoz (-4,8 odstotka), stanovanje (-0,8 odstotka), obleka in obutev (-0,7 odstotka), stanovanjska oprema ter gostinske in nastanitvene storitve (po -0,4 odstotka).

Višje pa so bile cene v skupinah hrana in brezalkoholne pijače (+1,8 odstotka), komunikacije (+1,7 odstotka), zdravje (+1,3 odstotka), raznovrstno blago in storitve (+1,2 odstotka), alkoholne pijače in tobak (+1 odstotek), izobraževanje (+0,8 odstotka) ter rekreacija in kultura (+0,3 odstotka).

Letno rast cen so najbolj, za 0,9 odstotne točke, znižali cenejši naftni derivati - tekoča goriva so bila cenejša za 19,7 odstotka, pogonska pa za 11 odstotkov. Po 0,1 odstotne točke so k nižji inflaciji prispevali še cenejši počitniški paketi (-3,4 odstotka) in osebni avtomobili (-2,7 odstotka), pocenili so se tudi letalski potniški prevoz, tkanine ter telefonski in drugi aparati.

Letno inflacijo je na drugi strani najbolj, za 0,2 odstotne točke, zvišalo dražje sadje (+12,5 odstotka), 0,1 odstotno točko so prispevale višje cene električne energije (+3,3 odstotka). Podražili so se še oprema za šport, zelenjava ter motorna kolesa in kolesa.

Na mesečni ravni so se cene zvišale za 0,1 odstotka. K rasti so največ prispevale višje cene električne energije (+3,5 odstotka), počitniških paketov (+3,2 odstotka) in oblačil (+1,7 odstotka).

Na drugi strani so mesečno raven cen znižali cenejši naftni derivati - tekoča goriva so se pocenila za 5,6 odstotka, pogonska pa za 3,2 odstotka - ter cenejša zelenjava (-4,6 odstotka).

Cene, merjene s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, so se avgusta na letni ravni znižale za 0,6 odstotka, medtem ko se lanskega avgusta niso spremenile. V 12-mesečnem povprečju so se avgusta cene znižale za 0,4 odstotka, v enakem obdobju lani pa zvišale za 0,8 odstotka.

GZS: Tudi v prihodnje moramo biti zmeri in racionalni pri javni porabi

Lanskoletna gospodarska rast je presegla tudi pričakovanja Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). "To nas sicer navdaja z optimizmom, vendar se je treba zavedati, da je v prvi vrsti posledica izvoznih aktivnosti in visoke rasti črpanja evropskih sredstev za namene obnove lokalne infrastrukture," so zapisali. Kot pravijo, pa moramo biti tudi v prihodnje zmerni in racionalni pri javni porabi, "saj bo zgolj sprostitev zavez po ZUJF prinesla dodatne obremenitve proračuna."

"Dosežena gospodarska rast potrjuje, da še imamo vitalno gospodarstvo, ki je sposobno izkoristiti ugodne razmere na globalnih trgihm. Za stabilnejšo in mirnejšo prihodnost pa potrebujemo strukturne reforme, vzdržne javne finance in smeješe razvojne projekte, ki bodo dali delo domačemu gospodarstvu," je poudaril Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS.

Na gospodarski zbornici še dodajajo, da bo tudi letošnja gospodarska rast najverjetneje presegla 2 odstotka, vendar pa je lahko že naslednje leto pod pritiskom, saj ni velikih investicij. Prihodnje leto bo izziv predvsem za gradbeništvo, posledično pa tudi za z njim povezane panoge, kot so inženiring, arhitektura, kreativne industrije in podobno. Poleg tega pa lahko negotovost glede grške krize, gospodarsko ohlajanje in spremembe monetarne politike na Kitajskem, recesija v Rusiji in druge krize ogrozijo prihodnjo rast slovenskega izvoznega gospodarstva, opozarjajo na GZS.

Tudi v Obrtni zbornici Slovenije (OZS) so zadovoljni z najnovejšimi statističnimi podatki. "Za male obrtnike in podjetnike, ki niso vezani zgolj na izvoz, pa je ključno, da se trend rasti domače potrošnje nadaljuje," so zapisali.

Domača potrošnja se je v zadnjem obdobju sicer povečala, vendar še vedno ni na predkrizni ravni. "Če želimo, da se bo trend gospodarske rasti nadaljeval, je treba čim prej izpeljati reformne ukrepe," so zapisali.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (451)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

alko82
04. 09. 2015 10.07
+1
Še mal, pa nas bodo prepričal da bomo na veliko začeli trošiti, da se bo denar obračal, in kmalu nam bojo tko možgane spral, da bomo prepricani v to da smo zmožni bit kvalitetnicpotrošniki po trgovinah z minimalno plačo
glava2
03. 09. 2015 15.08
+9
takoj dvignit plače v JU! in zaposliti še par tisoč ljudi, ker ne zmorejo več, zaradi preobilice dela.......
funi
03. 09. 2015 09.15
+3
A ne raste denar na bankomatu ,to si predstavlja Luka Mesec in njegova tovarišija
ONniON
02. 09. 2015 22.25
+3
anketna stopnja brezposelnosti je najvišja po osamosvojitvi, javni dolg in revščina so najvišji ravni po osamosvojitvi, prav vam je !
don corlleone
02. 09. 2015 20.40
+3
Važno,da je bolje in ,da na zavodu skoraj ni več brezposelnih in da je potrošna večja,ljudje so srečni, zagoreli,vsi v novih vozilih,kajti tudi prodaja le teh je zeeelllo porastla,vsi kupujejo nova stanovanja iz stečajnih mas,krediti so ugodni in po njih sega vse več ljudi,morje je zelo dostopno cenovno,seveda,je res,da samo jast tega ne občutim ali je 3% rast doletela vse razen mene,mislim pa ,da je ta statistika ena velika sipa,brugače s c-jem,admin pa to,in ne vem za kaj mene ne doleti ta ekstaza v teh 3%-tih,res mi ni lahko,.....
DržavniSekretar
02. 09. 2015 19.43
+3
KWA se čaka, takoj dvignit plače v JS, saj so najbolj zaslužni za rast BDP prav buhtelj, takoj vse porabit, puf in obresti bodo pajdaški kapitalisti vrnili.
puspan
02. 09. 2015 17.40
+8
Pri prebiranju teh vrstic mi pride takoj na misel paralela, ki se dogaja v Postojnski jami. Tudi tam je končno nekdo poskrbel za to, da ustvarjajo po dolgih letih nesposobnega vodenja spet dobiček. A glej ga šmenta, lubadarji skupaj z županom Postojne, bi se najraje okitili že kar na začetku z denarjem, ki bi ga Batagelj upravičeno rad vložil v nadaljne projekte, ki na koncu zagotovo lahko samo koristijo razcvetu v obče dobro vseh prebivalcev širše Občine Postojna. Upajmo, da bo pri tem na koncu zmagovalec Bagatelj s svojimi daljnoročnimi načrti, čeprav se bojim, da mu gospoda v ozadju, ki ima moč in denar že žaga vejo na katero se še vsesti ni imel časa. Ta ozadja zagotovo obstajajo in prav oni takšnih, kot je omenjeni podjetnik nič kaj nimajo radi, ker jim dela nered v njihovih zamaskiranih in nepreglednih poslih.
NoviceResnice
02. 09. 2015 08.56
+3
Slovenija spada po višini BDP na prebivalca v sredino evropskih držav. Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je bil njen nominalni BDP na prebivalca leta 2012 17.172 evrov, po podatkih Svetovne banke pa je bil lani slovenski BDP na prebivalca z upoštevanjem primerjave kupne moči 20.531 evrov. Leta 2008 je bil v Sloveniji BDP na prebivalca še višji, 21.515 evrov, nato pa je do leta 2010 upadel na 19.654 evrov....
ONniON
02. 09. 2015 18.56
+4
pod pragom revščine je vse več državljanov navaja statistični urad
NoviceResnice
02. 09. 2015 08.23
+9
Bravo dejmo zdej takoj za plače v JS .....baje so noro šparal v JS pravi Štrukeljček......noro....
grotar
02. 09. 2015 17.12
+1
Tocno tako. oni nujno potrebujejo visjo placo
ONniON
01. 09. 2015 22.14
+5
kar volite jih še naprej da vam tako lažejo, prav vam je slovency
Cofar
01. 09. 2015 20.45
+5
te številke so praktično zelo zelo majhne. V veliki večini gospodarstvu ne gre tako zelo dobro, kot hočejo prikazati s temi številkami.
puspan
01. 09. 2015 20.54
+2
Imaš prav, a vseeno nekaj vzpodbude in upanja ostane po tolikih padcih.
Cofar
02. 09. 2015 06.18
+5
imam se kako prav - to, da nas flopajo z neko 2 ali 3 odstotno ras - to je drobiz :) Ok Ok sej vem, da gre vcasih za milijone. Ampak vseeno. Izracun BDP je malce tam cene gor, malce tam cene dol... malce vecja poraba tukaj, malce manjsa tam in skupaj vzeto je to to... To ni odraz resnicnosti ampak zgolj fikcija. Ko si prisiljen kupit bencina, da se peljes se naslednij nekaj 100km jasno, da bos zapravil nekaj denarja od katerega ima drzava tudi precej. Vprasanje je, kaj imamo vsi mi generalno od tega :) Sam ne cutim nekega izboljsanja. Imam s.p. in dela kot ga je bilo pred leti ni vec. Prav tako velja to tudi za zaposlene. Kako naj se visa place, ce se drzava noce odpovedat nicemur oz. razporedit obdavcljivost na tak nacin, da bi bilo delo cim manj obdavceno, nepotreben luksuz pa cim vec. Vendar ker vsi po
puspan
01. 09. 2015 20.36
+12
Bojanu-F v razmislek. Desni sektor, kot ga imenuješ ni bil nikoli zagovornik kaosa, ravno obratno. Zagovorniki kriznih situacij ste bili vedno levaki. Vi sploh ne morete obstajati, če ne živite v stalnih konfliktih. To je bila in bo vedno vaša hrana za lepo življenje, ki ga že vedno živite, brez kakšnega velikega naprezanja. Stabilna valuta, ki jo imamo prvič v naši zgodovini, vam onemogoča raznorazne mahinacije in kombinacije, kakršne ste vedno imeli v časih yugodinarjev pa tudi, ko smo imeli srečke z imenom Tolar. Da ste tako nesrečni v teh časih vas popolnoma razumem, kajti tla se vam počasi, a konstantno vedno bolj izmikajo izpod nog. Živimo v težkih časih, to je neizpodbitno, toda vsakdo dobro ve, da se samo s poštenim delom in mnogimi odrekanji daleč pride. Špekulacije, nakladanje in lažno šuntanje malega človeka o lepši prihodnosti z malo dela, ali sploh ne, so vedno na koncu vodile v še večje pogube in katastrofe, ki jih je človeštvo v preteklosti že večkrat dokazano doživljalo, le spomin nazaj nas mnogokrat zapušča, kar pravzaprav ni nič čudnega po menjavah generacij.
Kapitol
01. 09. 2015 20.37
+3
Kapitol
01. 09. 2015 20.31
+4
Kaj Norveški javni sektor tudi potrebuje dva ali tri poskuse da spravi skozi razpis za štipendije?. Sicer pa ne vem kdo so desni, očitno je že večina svetovnega gospodarstva desnega in globaliziranega. Morda so ti gospodarstveniki kdaj slišali za razna čudaštva v Venezueli , Severni Koreji ali Sloveniji, samo se s tem ne ukvarjajo, ker se morajo ukvarjati z vsakdanjim preživetjem na trgu. Pa tudi če so slišali vedo , da na dolgi rok to ne more preživeti.
Kapitol
01. 09. 2015 20.46
+4
Gre se za racionalizacijo JS, ne vem zakaj bi se podpiralo na tisoče delovnih mest, kjer je delo izmišljeno ali podvojeno. Razen za zagotavljanje zvestih volilcev in po novem vidim tudi, da ne bi bilo pritiska na trg dela. V javnem sekturju je ogromno ljudi ki veliko delajo za zelo malo plačilo (med. sestre, policisti, čistilke, hišniki in seveda tudi ostali) in tem bi se morale plače povečati, po drugi strani pa jih na tisoče dela samo po uro dve na dan. Če že potem naj denar trošijo ti, ki ga ustvarjajo. Norveške in ostalih pa ne gre primerjati s Slovenijo in to še dolgo ne , se ve zakaj. Tam imajo čisti tržni kapitalizem, ki omogoča tudi zelo dobro socialo in tudi čisto drugo tradicijo (tudi tržnega gospodarstva), ki je bila nam krvavo pretgana leta 1945.
Bojan-F
01. 09. 2015 20.07
-3
Nerazumljivo je, da se nenacelna koalicija Desni sektor, zagovorniki Kaosa in GZS zaganjajo v zaposlene v javnem sektorju ...
Bojan-F
01. 09. 2015 20.13
-5
... na prvih 5-tih mestih po delezu zaposlenih v javnem sektorju v primerjavi z vsemi zaposlenimi so med drzavami OECD na prvem mestu ... Norveska (29%), Danska (28), Svedska (26%), Finska (23%) in Francija (22%) ... Slovenija je v zlati sredini (14%) nekoliko pod povprecjem ...
Bojan-F
01. 09. 2015 20.16
-4
... GZS se razumem zakaj se bori ... ampak Desni sektor in zagovorniki Kaosa ... to pa je nerazumljivo, saj bi bili novi brezposleni iz javnega sektorja novi moment na trgu dela in se dodatno pritisnili na znizanje plac v realnem sektorju ...
Bojan-F
01. 09. 2015 20.20
-1
... edina razlaga je, da Njega se vedno daja velika zamera, ker javniki za darila iz julija 2008 nisu izkazali pricakovane hvaleznosti in vdanosti ... kljub temu, da je masa za place v dveh letih poskocila za rekordnih
Bojan-F
01. 09. 2015 20.21
-2
... gojiti zamero je velika osebnostna motnja.
luciluk
01. 09. 2015 21.27
+4
Kapitol
01. 09. 2015 19.13
+4
Na svet 24 ur novica, da bo srbska javna uprava do konca leta zmanjšana za vsaj 30.000 zaposlenih. Predvsem iz šolstva, kulture, zdravstva. Ja še Srbi bodo očitno prej dojeli realnost kot pa mi.
grotar
02. 09. 2015 17.14
+2
To itak vsi prej dojamejo kot nasi predstavniki ljudstva
Bojan-F
01. 09. 2015 18.02
+0
Desni sektor ... ko prepisujete mantre iz jutranjega briefinga, preskocite stevilke. Niso tocne.
Bojan-F
01. 09. 2015 18.09
+1
Place v realnem sektorju so nizke zaradi nizke produktivnosti in nizke cehovske/sindikalne zavesti zaposlenih.
Bojan-F
01. 09. 2015 18.15
+1
Npr. ob avstrijski produktivnosti ni velika tezava davcno razbremeniti nekatere sektorje ... a se vedno so Avstrijci relativno in seveda (absolutno) bolj fiskalno obremenjeni kot Slovenci ... slovenska povprecna placa je glede na produktivnost celo visja od avstrijske.
ONniON
01. 09. 2015 16.40
+6
nič nisem optimističen, ste vi bolani ? slovenija je danes v bistveno slabšem položaju kot še pred 5 leti , samo poglejte koliko državljanov se izseljuje kar je tudi posledica zniževanja brezposelnosti, vse več revščine, rekordno smo zadolženi , glamozna javna uprava, občine svetovalci, uradniki,
puspan
03. 09. 2015 23.38
Tolar kaj moremo, razen tega, da iz dneva v dan svetu dokazujemo, da samostojnost ni nekaj samoumevnega. V teh dveh desetletjih smo to dokazali, izjema je bila vlada JJ, a so ga odrezali tisti, ki imajo za kulisami še vedno oblast trdno v svojih rokah.
NoviceResnice
01. 09. 2015 15.12
+8
180.000.000€ novega minusa na 1.300.000.000€ starega zarad JS pa štrukelj še kr serje...
RealniOptimist
01. 09. 2015 14.20
+7
Tole je vse navidezno. Nova kriza je pred vrati, nekateri pa že prerazporejajo.
Vabis
01. 09. 2015 12.19
+14
Kaj nam pomaga gospodarska rast,ko pa JU že napoveduje,da hoče višje plače....Torej,tisti kateri ustvarja gospodarsko rast bo ostal na minimalcu JU pa že steguje svoje lovke....Adijo pamet!
srebrnibreg
01. 09. 2015 12.41
+4
Baje zbirajo podpise v podporo. Bilo bi dobro, da še mi zbiramo podpise proti oziroma zahtevamo uravnoteženje plač s tistimi v gospodarstvu.
Kapitol
01. 09. 2015 12.47
+8
Ja bi bilo potrebno, tako kot v razvitem svetu, kjer so plače v JS 20% nižje kot v gospodarstvu.
grotar
02. 09. 2015 17.16