Na Občini Izola so potrdili namero, da bi material iz gradnje drugega tira uporabili za dolgo načrtovan umetni otok. Podpis dogovora o pripravi regionalnega prostorskega načrta za območje priobalnega pasu med Izolo in Koprom občini namreč odpira tudi formalne pogoje, da se začnejo operativno dogovarjati s pristojnim ministrstvom in družbo 2TDK.
Že ob nedavnem podpisu dogovora o pripravi regionalnega prostorskega načrta, ki naj bi ga predvidoma v dveh letih skupaj pripravili izolska in koprska občina, je izolski župan Igor Kolenc omenil, da so v projekt zajeli tudi t. i. izolski otok.
Na občini so potrdili namero, da bi zanj uporabili odvečni material iz gradnje drugega železniškega tira med Divačo in Koprom. "Projekt umetnega otoka pred Izolo je že sestavni regionalnega prostorskega načrta, saj je za razvoj vseh dejavnosti v tem delu Izole izgradnja otoka izjemnega pomena," so pojasnili.
Nedavni podpis dogovora s koprsko občino jim zdaj tudi formalno odpira pogoje, da se z ministrstvom za infrastrukturo in Projektnim podjetjem 2TDK začnejo operativno dogovarjati za izvedbo projekta. "Tako smo obema inštitucijama v tem tednu poslali vabilo z željo, da se čim prej sestanemo in dogovorimo za naslednje korake," so dodali. O resnosti načrtov občine po njihovem priča tudi to, da je otok že vseskozi umeščen v občinski prostorski načrt.
40.000 kvadratnih metrov plaž, zelenic, morda botaničnega vrta
Otok sicer še ni tehnično projektiran, zato so še odprte možnosti oblikovanja in njegove velikosti, neuradno pa je govora o površini 40.000 kvadratnih metrov, ki bi jo namenili predvsem plažam, manjši gostinski ponudbi ter številnim urejenim zelenicam in morda celo botaničnemu vrtu, so še navedli na občini ter poudarili, da niso nikoli razmišljali, da bi otok pozidali s stanovanji ali drugimi namestitvenimi zmogljivostmi.
V Izoli pričakujemo, da bo večino sredstev za projekt zagotovila država, "še bolj verjetno pa bomo kandidirali za evropska sredstva, saj gre za pomemben projekt sanacije priobalnega prostora v celotnem severnojadranskem akvatoriju".
Medtem se premika tudi pri gradnji novih prostorov uprave za pomorstvo. Prejšnji teden je namreč koprska upravna enota Marini Koper izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo nestanovanjskega objekta, v katerem bodo tudi novi poslovni prostori uprave za pomorstvo, je uprava objavila na svoji spletni strani. "Po več kot desetletju prizadevanj bodo tako zagotovljeni primerni pogoji za delo, v vrhnjem nadstropju pa urejen sodoben center za nadzor pomorskega prometa," so zapisali na upravi za pomorstvo.
Uprava je že decembra 2016 z Marino Koper podpisala dobre štiri milijone evrov vredno pogodbo za nakup novih poslovnih prostorov. Po dogovoru pa naj bi Marina na mestu ene od obstoječih hal zgradila novo poslovno stavbo, del prostorov v velikosti 1300 kvadratnih metrov pa bi namenili upravi za pomorstvo. Prostore naj bi predali v uporabo do septembra letos.
V Marini se načeloma držijo terminskega načrta, vendar so zaradi nekajmesečne zamude pri izdaji gradbenega dovoljenja zaprosili za podaljšanje roka predaje objekta, je pojasnil direktor uprave za pomorstvo Jadran Klinec. Kot je napovedal, bodo zadevo preučili in pridobili izvedensko mnenje, na tej podlagi pa se bodo tudi odločili, če podaljšati rok.
Sicer pa zaenkrat ni bistvenih odklonov od načrta, zato Klinec pričakuje, da če bo gradnja potekala po načrtih, se bodo v nove prostore preselili še letos.
KOMENTARJI (157)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.