Državni zbor je danes z 58 glasovi za in tremi proti potrdil zakon o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške naložbe na razvojnem območju v občini Hoče-Slivnica, ki naj bi jo izvedla Magna Steyr. Poslance je večinoma prepričala namera o vsaj 1000 delovnih mest, nekatere je zmotilo, da se bo za izvedbo uporabila najboljša kmetijska zemlja.
"Govorimo o strateški investiciji, ki bo ustvarila najmanj 1000 delovnih mest na problemskem območju z visoko brezposelnostjo, njena velikost v višini najmanj 100 milijonov evrov pa bo prinesla številne pozitivne učinke na druge panoge in gospodarske subjekte," je uvodoma poudaril minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in dodal, da bodo pozitivni učinki vidni tudi na socialnem področju, pokojninski blagajni in državnem proračunu.
Ob tem je izpostavil, da nas s privabljanjem investicij prehitevajo konkurenčne države. "V marsičem smo preveč okorni in prepočasni, zaostanek bo s časom vedno večji, zato potrebujemo reakcijo. Ta zakon je korak v to smer in pomeni nov razvojni impulz za Slovenijo," je ocenil.
Med rešitvami zakona je minister izpostavil inštitut razlastitve - napore bodo po njegovih besedah sicer vložili v to, da v praksi do tega ne bo prišlo in da bodo z vsemi lastniki dosegli dogovor o nakupu zemljišč. Zakon prinaša krajše roke za pridobivanje zemljišč, ima pa tudi ustrezne varovalke - npr. če do investicije ne pride v petih letih, omogoča vrnitev zemljišč v kmetijsko rabo, je še navedel Počivalšek.
Poslance je večinoma prepričala namera o vsaj 1000 novih delovnih mestih, so pa v razpravi opozarjali na možnost razlaščanja in 'žrtvovanje' najboljših kmetijskih zemljišč. Da zakonske rešitve ne bodo podprli, so napovedali le v poslanskih skupinah ZL in NSi.
Kot je pojasnila Violeta Tomić (ZL), se v ZL zavedajo težkega socialnega položaja v Mariboru in celotni regiji ter pomembnosti investicije, nasprotujejo pa načinu, kako bo vlada pod prisilo razlastitev povozila pravne standarde. "Ne nasprotujemo investiciji, a smo prepričani, da je možno v podravski regiji najti boljšo lokacijo. V nič bo šlo 100 hektarjev dobre kmetijske zemlje in to ni malo," je poudarila.
V ZL so pripravili tudi dopolnilo, po katerem bi se zemljišča vrnila v kmetijsko rabo, če investicija ne bi stekla v treh mesecih, a ni bilo deležno zadostne podpore.
Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti je predlagani trimesečni rok ocenil kot neresnega, saj se v poslovnem svetu v tem času težko zgodi kaj resnega. Z lokacijo se po njegovih besedah res posega v kmetijska zemljišča, potencialnemu investitorju so najprej ponudili druge lokacije, a njegov poslovni model na žalost zahteva večje površine v enem kosu, ki so v bližini infrastrukture - to zemljišče pa je blizu avtoceste, železnice in letališča.
Na očitek poslanske skupine NSi, da ne gre za sistemski ukrep in da je treba za naložbo iz tujine sprejemati poseben zakon, kar je za poslance NSi po navedbah Mateja Tonina zaskrbljujoče, je državni sekretar pojasnil, da se pripravlja predlog zakona o investicijah, a jih je ta priložnost prehitela. Predlog zakona o investicijah naj bi poslanci imeli na mizi v sredini prihodnjega leta.
Cantarutti, ki o imenu potencialnega investitorja še ne more govoriti, ker je to del poslovnih običajev pri tovrstnih pogajanjih, je medtem pojasnil, da namerava ta vlagatelj v treh fazah do leta 2022 ali 2023 zaposliti 3054 ljudi, skupna vrednost investicije pa je dobrih 400 milijonov evrov.
Po njegovih besedah gre za največjo investicijo po osamosvojitvi države, zato se mu zdi prav, da se investitorju pokaže resnost in namero, da je dobrodošel v Sloveniji. Potencialni vlagatelj o Sloveniji razmišlja, ker ima v svoji proizvodnji zaposlene ljudi iz Slovenije in v njih vidijo prednost, je še pojasnil Cantarutti.
KGZS opozarjala, da Slovenija izgublja dragocena zemljišča
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je ponovno opozorila, da bomo ob sprejetju zakona o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v občini Hoče-Slivnica izgubili prvovrstna kmetijska zemljišča. Po njihovih ocenah obstajajo druge možnosti, nikakor pa se ne bi smelo tako hiteti. "V tej coni so najboljša kmetijska zemljišča, na katerih je možna vsa pridelava," je poudaril predsednik zbornice Cvetko Zupančič.
Kmetijska zemljišča, na katerih se pričakuje investicijo avtomobilskega dobavitelja Magna Steyr, dosegajo boniteto med 47 in 67 točk in takšnih je v Sloveniji le 21 odstotkov. "Na teh stotih hektarjih lahko preživimo 1500 ljudi, torej gre za zelo velik moment, ki se mu ne moremo kar tako, z enim nujnim zakonom, odreči. Resna država bi morala tudi to prepoznati kot javni interes," je pojasnil. "Ko se takšna zemljišča enkrat pozida, ni mogoče nikoli več gojiti na njih hrane," je dodal. Po Zupančičevih besedah so tudi kmetje zainteresirani za gospodarski razvoj države in odpiranje novih delovnih mest. "A glede na to, da imamo v Sloveniji, tudi na severovzhodu, veliko degradiranih zemljišč, vsaka občina ima industrijsko cono, ocenjujemo, da je ministrstvo za gospodarstvo premalo iskalo rešitve na drugih lokacijah," je povedal. Med možnimi alternativnimi lokacijami na zbornici omenjajo gozdnato območje na južnem delu letališke steze mariborskega letališča.
Sporna se mu zdi tako hitrost postopkov vzpostavljanja omenjene proizvodne cone v Hočah kot tudi pravni vidik tega početja. Medtem ko se je prej zasedena kmetijska zemljišča porabljalo večinoma za razne infrastrukturne projekte, kot so ceste ali elektroomrežje, se tokrat "prvič v imenu državnega interesa da možnost razlastitve lastnikov kmetijskih zemljišč za prodajo tujcu za izgradnjo industrijske cone". "Ta trenutek nima nihče odgovora, kje se bo to končalo," je opozoril.
Rado Lobnik, predstavnik lastnikov spornih kmetijskih zemljišč v Hočah je opozoril, da so se s predstavniki ministrstev in občine doslej pogovarjali le ustno. "Vedno so se ti pogovori končali z obljubo, da se bomo še pogovarjali. Skupaj nismo napisali še niti ene črke na papir, danes pa se že sprejema zakon, ki omogoča našo razlastitev," je ogorčen.
Proizvodna cona je po podatkih zbornice predvidena na površini 92 hektarjev, od tega je približno 15 hektarjev zemljišč namenjenih izkoriščanju mineralnih surovin, ostala zemljišča pa so v kmetijski rabi. Na njih se večinoma prideluje krmo za živino.
Po Lobnikovih besedah je trenutno od nekaj več kot sto lastnikov zemljišč še osem do deset takšnih, ki še niso privolili v prodajo svojih zemljišč državi. Skupno ti obdelujejo okoli 50 hektarjev zemljišč, v lasti jih imajo 20 hektarjev. Kot je dejal, tudi ti niso odločno proti, a pričakujejo od države ustrezno nadomestilo. Zemljišča v Rogozi in Račah, ki jim jih trenutno ponujajo, pa niso ustrezna, saj so slabše kakovosti, hkrati pa preveč oddaljena od njihovih kmetij, je dodal.
"Svoja zemljišča bomo prodali, če nam država omogoči nakup državnih zemljišč na tem terenu po normalni ceni," je še povedal Lobnik. Takšnih zemljišč je po njegovih besedah v bližini dovolj, a so večinoma v najemu Perutnine Ptuj. Kot je še povedal, si bodo kmetje, ki se še pogajajo, zdaj priskrbeli pravno pomoč in poskušali preveriti ustavnost zakona, ki se danes sprejema v DZ.
Spomnimo ...
Kanadsko-avstrijski avtomobilski gigant Magna Steyr želi na slovenskem območju vzpostaviti večjo ličarsko proizvodnjo in v prihodnosti zaposliti celo do 3.000 ljudi.
Vlada je sprejela predlog zakona o strateškem razvojnem območju državnega pomena, da bi tako investitorju lažje zagotovili gradbeno dovoljenje za prvo fazo najpozneje do 1. julija naslednje leto. S posebnim zakonom želijo na gospodarskem ministrstvu omogočiti kar najhitrejšo izvedbo vsega potrebnega za to, da bi ujeli vse roke in se s tem izognili morebitni konkurenčnejši ponudbi katere od sosednjih držav.
KOMENTARJI (64)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.