Bruselj izboljšal napoved rasti za Slovenijo; strukturni položaj pa se slabša

Za letos in prihodnje leto se Sloveniji napoveduje triodstotno gospodarsko rast, napoveduje Evropska komisija. To je precej nad povprečjem v območju evra in celotni EU, a na ministrstvu pravijo, da gre tudi za opozorilo.

Evropska komisija je v zimski gospodarski napovedi občutno izboljšala obete glede rasti BDP v Sloveniji. Za letos in prihodnje leto ji napoveduje triodstotno gospodarsko rast. Strukturni fiskalni položaj pa se bo precej poslabšal. Strukturni primanjkljaj naj bi se v obdobju 2016-2018 zvišal z 1,9 odstotka na 2,6 odstotka.

S triodstotno rastjo v tem in prihodnjem letu je Slovenija precej nad povprečjem v območju evra in celotni EU. Napoved je tudi občutno boljša kot jeseni, ko ji je komisija za letos in prihodnje leto napovedala 2,6-odstotno oziroma 2,2-odstotno rast.

Največji motor rasti v Sloveniji bo letos in prihodnje leto po navedbah komisije zasebna potrošnja. Pomembno gonilo ostaja izvoz ob podpori ugodnih razmer na trgu dela in izboljšavah na področju trgovine.

Zasebna potrošnja raste zaradi krepitve zaposlovanja in višanja plač, pospešujejo se tudi investicije. Opomogla naj bi si zasebna vlaganja, ob izvajanju nekaterih napovedanih velikih naložbenih projektov. Okrepile pa naj bi se tudi javne investicije.

Med tveganji komisija izpostavlja zunanje dejavnike - geopolitične napetosti, ki lahko upočasnijo trgovino. Dodatno lahko na slovensko trgovinsko bilanco negativno vplivajo rastoče cene energije in surovin.

Nekoliko boljša kot jeseni je tudi napoved glede javnofinančnega primanjkljaja. Za letos komisija Sloveniji napoveduje 1,7-odstotnega, za prihodnje leto pa 1,4-odstotnega, medtem ko ji je jeseni napovedala dveodstotnega oziroma 1,5-odstotnega.

Primanjkljaj tako ostaja znatno pod tremi odstotki BDP, kar kot zgornjo dovoljeno mejo določajo evropska proračunska pravila. Bruselj je lani spomladi tudi ustavil postopek proti Sloveniji zaradi presežnega primanjkljaja.

Javni dolg se bo po napovedih komisije zniževal, a nekoliko manj, kot je kazalo jeseni. Bruselj Sloveniji v prihodnjem letu napoveduje 76,7-odstotni dolg, medtem ko naj bi bil po jesenski napovedi ta 76,6-odstoten.

Rast BDP

(Foto: Thinkstock)

Med glavnimi tveganji za javne finance komisija izpostavlja negotovosti glede fiskalnih posledic dejavnosti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in morebitnih enkratnih izdatkov zaradi sodnih zadev, na primer vprašanje sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.

Še vedno komisija Slovenijo opozarja na strukturni fiskalni položaj, ki se bo po bruseljski napovedi v obdobju 2016-2018 občutno poslabšal. Poslabšanje je po navedbah komisije predvsem posledica velike spremembe v proizvodni vrzeli.

Strukturni primanjkljaj v Sloveniji je bil po podatkih komisije v lanskem letu 1,9-odstoten, letos naj bi bil 2,1-odstoten, v prihodnjem letu pa 2,6-odstoten.

Slovenija se je zaradi nezadostnega strukturnega fiskalnega napora tudi znašla v skupini držav s tveganji neskladnosti z evropskimi proračunskimi pravili, ki je pri ocenjevanju proračunskih načrtov članic najslabša skupina.

Slovenija je v to skupino uvrščena, ker je ocenjeno, da bo Slovenija letos strukturni primanjkljaj povečala za 0,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), namesto da bi ga znižala za 0,6 odstotka BDP, je v začetku decembra pojasnil šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem.

Stanje na področju zaposlovanja naj bi se še naprej izboljševalo. Bruselj Sloveniji za letos napoveduje 7-odstotno anketno brezposelnost, za prihodnje leto pa 6,2-odstotno. To je precej bolje od povprečja v območju evra, ki v tem obdobju še vedno nad devetimi odstotki.

Inflacija naj bi se ob zviševanju cen storitev in energije hitro zviševala. Stopnja inflacije v Sloveniji je bila v letih 2015 in 2016 med najnižjimi v območju evra. Za letos ji Bruselj napoveduje 1,1-odstotno, kar je še vedno pod povprečjem v območju evra, za prihodnje leto pa že 2,3-odstotno, kar je precej nad povprečjem v območju evra.

Finančno ministrstvo ob gospodarski napovedi Bruslja: Gre tudi za opozorilo

Napoved, da se bo strukturni fiskalni položaj Slovenije do leta 2018 poslabšal, temelji na predpostavki, da ne bodo sprejeti nobeni dodatni ukrepi za doseganje ciljnih saldov sektorja država, so se na zimsko napoved Evropske komisije odzvali na finančnem ministrstvu. Kljub vsemu je oceno komisije treba vzeti tudi kot opozorilo, so dodali.

Bruselj je v danes objavljenem dokumentu izboljšal oceno gospodarske rasti Slovenije. Lani naj bi se slovenski bruto domači proizvod (BDP) po najnovejši oceni okrepil za 2,5 odstotka, letos in prihodnje leto pa se naši državi obeta triodstotna gospodarska rast.

"Ugodnejša napoved Evropske komisije hkrati pomeni, da je Slovenija visoko v fazi gospodarskega cikla, kar pomeni potrebo po hitrejšem zniževanju nominalnega primanjkljaja, ki se v odvisnosti od gospodarskega cikla odraža tudi v strukturnem primanjkljaju," so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu za finance.

Proizvodna vrzel (razmerje med potencialnim in dejanskim BDP), kot jo ocenjuje Bruselj, je tako že v letu 2017 pozitivna, kar pomeni, da je raven dejanskega BDP presegla potencialnega in da se gospodarstvo že pregreva, kar ni skladno z makroekonomskimi kazalci, so izpostavili. "Na ministrstvu menimo, da je ocena komisije glede pozitivne proizvodne vrzeli v Sloveniji v letu 2017 in 2018 vprašljiva," so dodali.

Opozorili so še na napoved, da se bo strukturni primanjkljaj v Sloveniji v obdobju 2016-2018 zvišal z 1,9 odstotka na 2,6 odstotka. Ta ocena, tako na ministrstvu, temelji na predpostavki, da v naslednjih dveh letih ne bodo sprejeti nobeni dodatni ukrepi za doseganje ciljnih saldov sektorja država. Prav zato naj bi bilo treba to vzeti tudi kot opozorilo o nujnosti nadaljevanja strukturnih sprememb za kratkoročno in dolgoročno obvladovanje javnih financ v zdravstvu, pokojninskem sistemu, sistemu plač javnih uslužbencev itd.

Ocena proizvodne vrzeli bistveno vpliva na oceno strukturnega primanjkljaja, torej primanjkljaja, očiščenega dejavnikov gospodarskega cikla in enkratnih dejavnikov, so tudi izpostavili na ministrstvu. "Če smo v višji fazi gospodarskega cikla, nominalno znižanje primanjkljaja ne pomeni nujno tudi strukturnega izboljšanja," so dodali. Po oceni Evropske komisije se strukturni saldo javnih financ v letih 2016, 2017 in 2018 poslabšuje, Slovenija pa je v svojih dokumentih ob drugačni oceni proizvodne vrzeli v teh letih napovedala izboljšanje strukturnega salda in si začrtala pot fiskalne konsolidacije, so poudarili.

"Za slovenske javne finance ocena Evropske komisije pomeni, da je v letu 2017 in naprej kljub možni rasti prihodkov potrebno nadaljnje ukrepanje na strani javnofinančnih izdatkov, in sicer v smeri njihovega znižanja ali strukturnega izboljšanja," so sklenili na ministrstvu.

 

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 13
artus 19.02.2017 08:49:48
Spodbudna novica za sinikate javnega sektorja. Delavci v realnem bodo še naprej imeli upognjne hrbte.
Več komentarjev