Ameriški predsednik Barack Obama je podpisal zakon o stimulacijskemu paketu, vreden 787 milijard dolarjev. Malo pred potrditvijo enega od najdražjih paketov za pomoč gospodarstvu v vsej zgodovini ZDA pa je tudi namignil, da bi lahko prišlo do še enega podobnega stimulacijskega zakona, če ta ne bo dovolj.
S tem naj bi sicer ohranili in ustvarili skupaj 3,6 milijona delovnih mest, sredstva pa naj bi šla tudi za infrastrukturo in izobraževanje ter pomoč brezposelnim in revnim. Vendar pa mnogi dvomijo o njegovem uspehu.
Obama, ki zakona ni hotel podpisati v Beli hiši, ampak je v ta namen odletel v Denver, je priznal, da zakon sam ni dovolj za spopadanje s krizo. "Vendar pa današnji dan vseeno označuje začetek njenega konca,“ je prepričan. "Sredstva bomo investirali v ameriške ceste, mostove, javni promet in preostalo infrastrukturo. Vlagali bomo tudi v reformo izobraževanja, obnovljivo energijo, pa tudi v zdravstvo, pri čemer bomo poskušali izboljšati kakovost in znižati stroške. Družine srednjega razreda bodo delno oproščene nekaterih davkov, najrevnejšim pa bomo dvignili podporo,“ obljublja Obama. Za davčne olajšave naj bi tako porabili okrog 33 odstotkov sredstev.
Postavka o olajšavah naj bi bila v načrt sicer vključena zaradi republikancev, vendar pa ti vseeno večinoma niso glasovali za omenjen zakon. Skupaj so ga podprli samo trije.
Predstavnik Bele hiše Robert Gibbs je ob tem dejal, da bo predsednik naredil, kar koli bo moral, da bo pospešil ekonomijo. "Čeprav za zdaj ni nobenega konkretnega načrta glede drugega stimulacijskega paketa, pa te možnosti ne bi izključil,“ je še dejal Gibbs.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.