Dalibor iz Bosne zapušča obubožano Slovenijo: V Nemčiji vsaj plačajo. Prihaja 'trojka'?

"Odlično je bilo, zaslužil sem 1000 evrov in v Slovenijo pripeljal še ženo," pravi 37-letni gradbeni delavec.

Pet let pozneje je lani stal pred nemško ambasado v Ljubljani, da bi dobil delovno vizo in s tem enosmerno vozovnico, tokrat iz Slovenije.

Primer, ki več kot dobro opiše vzpon in padec Slovenije, menijo Reutersovi novinarji, ki so se pogovarjali z Daliborjem.

Po zaslugi padanja izvoza in slabih bančnih posojil slovenska ekonomija doživlja že drugo recesijo po letu 2008, najslabše pa gre prav gradbenemu sektorju, ki se je v času krize skrčil za kar 60 odstotkov.

Čeprav so slovenski ekonomisti in politični analitiki dolgo trdili, da je kriza obvladljiva, je reševanju zadnji udarec zadala politična kriza. V zraku visijo predčasne volitve, politična nestabilnost pa je že drugič v dveh letih zavrla nujno potreben reformni proces, ki je Slovenijo varoval pred prošnjo za finančno pomoč evropskih partnerjev.

Vlada premierja Janeza Janše kleca pod težo obtožb o koruptivnosti premierja, opozicijska Pozitivna Slovenija pa pod vodstvom Alenke Bratušek išče način, kako sestaviti novo vlado. A negotovost ne koristi. "Sloveniji vse bolj grozi, da bo morala zaprositi za mednarodno finančno pomoč, a ne zaradi makroekonomskih kazalcev, ki sicer niso dobri, niso pa niti katastrofalni, ampak zaradi politike," pravi Marko Rozman, vodja investicij pri Deželni banki.

Vlagatelji vse bolj dvomijo o izvedbi reforme trga dela, odprodaji državnega premoženja in ustanovitvi slabe banke, kamor bi vlada "pospravila" nasedla posojila in nato prodala "ozdravljene" banke.

A brez teh ukrepov Sloveniji sredi leta ne bo uspelo poplačati okoli 2 milijardi evrov posojil. "Če bančni sektor ne bo stabilen, nam nihče ne bo posodil denarja," je jasen nekdanji finančni minister Janez Šušteršič, katerega stranka je prva zamajala Janševo vlado.

Projektu slabe banke kaže slabo, saj mu opozicija, ki bi utegnila zdaj postati koalicija, nasprotuje.

Na finančnem ministrstvu, ki ga trenutno vodi kar Janez Janša, še vedno pravijo, da bo Sloveniji uspelo poplačati dolgove, nekatere druge ustanove pa že preračunavajo, koliko denarja naj bi potrebovala Slovenija, če bo mednarodna finančna pomoč vseeno potrebna.

Šlo naj bi za okoli 5 milijard evrov, kar je drobiž v primerjavi z 240 milijardami, kolikor jih je iz žepa Evropske unije, IMF in ECB pogoltnila Grčija. Večina tega denarja bi bila namenjena bankam v državni lasti, katerih slaba posojila ocenjujejo na približno 7 milijard evrov, ki so večinoma poniknila v podjetjih, ki so po najemu slabo zavarovanih kreditov sredi krize propadla.

A če bi bila pomoč za tujino skoraj nevredna omembe, bi jo v tem primeru toliko slabše odnesla Slovenija. S pomočjo pridejo strogi pogoji, ki bi med drugim pomenili nadaljnja krčenja v javnem sektorju.

Ob brezposelnosti, ki dosega neslavne rekorde, pa se razmere slabšajo tudi za tiste, ki so v Sloveniji nekoč iskali boljše življenje. "Zadnja tri leta gre strmo navzdol. Ker nisem mogel plačevati najemnine, sem moral ženo poslati domov. Dela ni, če pa se ga že najde, pa pogosto ne plačajo. Moja naslednja postaja je zato Nemčija, kjer vsaj plačajo v dogovorjenem roku," pravi Dalibor.