Davčne blagajne za večino ljubiteljskih društev, ki delujejo na področju kulture, predstavljajo nesorazmerno visok strošek, so prepričani v društvih. Za svoje prireditve namreč zaračunavajo nizke vstopnine ali pa jih sploh ne. Kot je za STA povedal predsednik Kulturno-umetniškega društva Rače Tone Žuraj, so davčne blagajne zanje žaljive.
V Sloveniji deluje okoli 5000 ljubiteljskih kulturnih društev. Žuraj opozarja, da so ta v manjših krajih edini nosilec kulturne dejavnosti. Okoli 4000 se jih po njegovi oceni posveča ohranjanju kulturne dediščine. "To so majhna, a izjemno pomembna društva," poudarja. Ob tem dodaja, da ljudje, ki v njih sodelujejo prostovoljno, velikokrat denar prispevajo kar iz lastnih žepov. Žuraj je še dodal, da bodo, v kolikor se zakonodaja na tem področju ne bo spremenila, pripravili protest.
Si blagajno sposoditi ali kupiti?
Številna društva, ki so doslej pobirala vstopnino, se sprašujejo, ali bi to zaradi davčnih blagajn počela tudi v prihodnje ali bi raje pobirala le prostovoljne prispevke. Prav tako društva večinoma nimajo usposobljenih kadrov za delo na blagajni, veliko jih ne ve, ali bi blagajno raje kupili ali si jo le sposodili za določen dogodek. Veliko manjših društev ima namreč le nekaj dogodkov na leto. Hkrati pa se porajajo tudi logistična vprašanja, kako zagotoviti hiter pretok ljudi ob vstopu na prizorišče.
Bi lahko bila določena društva izvzeta?
V skladu z zakonom o davčnih blagajnah, ki se uporablja od 2. januarja, morajo ponudniki blaga in storitev ob vsakem plačilu z gotovino izdati račun prek elektronske naprave, ki izpolnjuje predpisane pogoje in ki prek spleta omogoča izvedbo postopka potrjevanja računa pri Finančni upravi RS (Furs).
V prizadevanjih, da vlado prepričajo v spremembo zakona, se je sicer že združilo več organizacij, društev in zvez. Sekretar Zveze kulturnih društev Slovenije Tomaž Simetinger je za STA povedal, da je bil koalicijskim strankam poslan predlog, da se društva z manj kot 10.000 evri prihodka ter društva z manj kot 20.000 evrov prihodka, ki imajo status delovanja v javnem interesu, izvzame iz okvira zavezancev uporabe davčnih blagajn.
Kot je povedal, se zneski, ki jih društva zberejo z vstopninami, gibljejo od nekaj sto evrov naprej. Vendar je po njegovih besedah razpon zelo velik. Večina društev ima res opravka z nekaj sto evri, vendar pa so tu še društva, ki delujejo kot kulturni posredniki in organizirajo tudi večje dogodke, kjer pa se vendarle obračajo tudi večje vsote denarja in bi zato potrebovala davčno blagajno.
Stojan Glavač iz Furs pa je za STA pojasnil, da so stroški uvedbe davčne blagajne odvisni od posameznega zavezanca in njegove opreme, ki jo je moral prilagoditi sistemu davčnih blagajn. Izpostavil je brezplačno aplikacijo mini blagajna Furs, ki je namenjena tako izdajanju gotovinskih računov kot potrjevanju računov iz vezane knjige računov in je dostopna prek spleta.
Prek nje je možno potrjevati neomejeno število računov, je pa seveda od vsakega posameznega ponudnika blaga ali storitev odvisno, ali mu bo pri poslovanju koristnejša mini blagajna ali davčna blagajna, ki si jo bo kupil na trgu, dodaja Glavač.
Vendar je, kot poudarja Simetinger, glavna težava v tem, da večina društev nima niti ustrezne tehnične opreme.
KOMENTARJI (100)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.