Delavcem opij, politikom podkupnino, za državno srebrnino pa drobiž ali kako Kitajska osvaja svet

Kitajska je v velikem vzponu. A uspeh nastaja na temeljih bede, korupcije in izkoriščanja, trdijo analitiki. V Evropi pa predvsem na račun krize, ki pomeni, da ob kitajskih milijonih nihče ne postavlja neprijetnih vprašanj.

Kitajcem, vsaj tistim bogatim, gre vse bolje. Dokaz? Hotel Burj Al Arab v Dubaju. Opremljen z najdražjimi materiali, ki petičnim gostom ponujajo največje mogoče zadovoljstvo. Razkošje ni poceni. Nočitev stane 2400 evrov. Če želite le večerjo, je treba, še preden dobite mizo, položiti visoko "varščino", ki dokazuje vaše finančne zmožnosti.

Pred tremi leti so tam Kitajci predstavljali okoli štiri odstotke gostov. Danes jih je tretjina, hotel uporabljajo kot kraj, kamor iz Pekinga pripeljejo prijatelje na zabavo.

Dubaj

Bogati Kitajci se zabavajo v Dubaju, nepremičnine kupujejo v Londonu, Parizu, Rimu, New Yorku ... (Foto: Reuters)

Armada Kitajcev med najbogatejšimi Zemljani je tako dokaz, da kitajska ekonomija ni le v vzponu, ampak na osvajalskem pohodu. Destinacija? Svet!

Kako deluje njihovo "prevzemanje" sveta pa na lastnem primeru opisujejo Britanci. Ko se iz velikih projektov umaknejo evropski ali ameriški partnerji, vskočijo Kitajci. Zadnji tak primer je britanski energetski projekt, v sklopu katerega naj bi v Somersetu, Sizewellu in Suffolku zgradili novo generacijo jedrskih elektrarn. Ko je gigant Centrica umaknil svoj 20-odstotni lastniški delež, so zanimanje pokazali v Pekingu. Projekt bo tako najverjetneje šel v roke kitajske državne družbe za jedrsko energijo Guangdong.

Vse to uspeva državi, ki je še pred manj kot 40 leti veljala za izolirano, paranoidno, polno lačnih kmetov.

Analitiki menijo, da kitajski osvajalski pohod prihaja v novo fazo. Iz rasti na domačem trgu v osvajanje zahodnih trgov.
Številke so zgovorne. V zadnjem desetletju je Kitajska trgovinsko izmenjavo s preostalim svetom povečala za kar šestkrat – s 376 milijard evrov v letu 2001 na 2,2 bilijona evrov v letu 2010.

Od leta 2005 so kitajska podjetja po svetu investirala 380 milijard evrov, večino v razvijajočem svetu. Peking je Svetovno banko prehitel kot največji posojilodajalec na svetu. S tem je Kitajska okrepila tudi svojo diplomatsko in politično moč in družbi "Kitajska d. o. o." dala moč, da se po hitrem postopku reši konkurentov.

Številni analitiki zato menijo, da se podoba sveta v prihodnje ne bo krojila v Londonu, Washingtonu ali Moskvi, ampak kar v Pekingu. Tiger se ne opoteka več, kremplji so iztegnjeni in ostro nabrušeni, je razmere slikovito opisal eden izmed analitikov.

In cilj po mnenju Kitajcev opravičuje sredstva. Da njihove poti do uspeha v očeh zahodnega sveta niso vedno zakonite ali moralno poštene, meni tudi direktor Googla Eric Schmidt, ki je Kitajsko opisal kot "najbolj prefinjenega in učinkovitega hekerja", ki z napadi na tuja podjetja krade podatke in uničuje konkurenco.

A sporne metode niso na delu le v virtualnem, ampak tudi resničnem svetu, pravita španska novinarja Juan Pablo Cardenal in Heriberto Araujo, ki sta o ceni kitajskega vzpona objavila knjigo La silenciosa conquista China, ki je pred kratkim izšla tudi v angleščini. Kitajski blišč je zgrajen na bedi, korupciji in izkoriščanju, pravita.

Smeti

Vzpon Kitajske ne pomeni bogastva za vse, ne po svetu ne na Kitajskem. (Foto: Reuters)

Med pripravo knjige sta potovala v nekatere najrevnejše države tretjega sveta – v Afriko, Azijo in Južno Ameriko. Povsod sta našla velika kitajska državna podjetja, ki v navezi s podkupljenimi oblastmi ropajo naravna bogastva, kot so minerali, žlahtne kovine, ali energente ter s tem hranijo domač uspeh, že tako revne države pa pustijo še bolj opustošene.

Običajen trik, ki jim omogoči vstop v državo, je obljuba, da bodo gradili infrastrukturo. Domačini tako običajno dobijo kakšno cesto, nogometni stadion, lokalni oblastniki kakšno lepo hišo, vse to pa je v finančnem smislu drobiž v primerjavi s tem, kar iz države odnesejo.

Noči v hotelu za 2400 evrov so plačane z znojem izkoriščanih delavcev, sta še ugotovila novinarja, ki sta v Himalaji našla, kot sta kraj sama poimenovala – pekel. 100.000 mladih moških, ki brskajo po kamenju in iščejo surovine za kitajsko draguljarsko industrijo, ki je v navezi z vojaškim režimom v Burmi.

Delajo dneve in noči. Grozijo jim plazovi, poplave, veliko jih ostane brez rok ali nog. Napore, poniževanje, lakoto in ostalo bedo prenašajo po zaslugi heroina in opija, ki jim ga pošiljajo kitajski šefi. Vrednost droge pa odštejejo od plače, ki jo zato pogosto niti ni treba plačati.

Še huje pa je, da kar koli najdejo, gre naravnost na Kitajsko. Na območjih, ki jih izkoriščajo, ne gradijo obratov, ne vzpodbujajo lokalne gospodarske rasti. Ko bodo odšli, bo tako za njimi ostala le luknja v zemlji.

Ladja

Kitajska moč se ne širi le gospodarsko, ampak tudi teritorialno, kar v regiji povzroča napetosti, še posebej z Japonsko. (Foto: Reuters)

Enako velja za izkoriščanje gozda v Burmi, v Kongu in centralni Afriki pa sklepajo 30-letne najemne pogodbe za rudnike bakra in kobalta, ki jih bodo v tem času popolnoma izpraznili.

V zameno so tudi v Afriki obljubili ceste, železnice, bolnišnice, univerze in letališča. Na videz odličen posel, ki zadovolji vse strani. Težava je le, da bodo v našteto investirali okoli 4 milijarde evrov, rudarjenje pa jim bo prineslo okoli 80 milijard evrov. Kako bodo bolnišnične in univerzitetne stavbe pomagale državi, ki nima ne zdravnikov ne visokošolskih učiteljev, pa tudi ni znano, saj tega dela pomoči ni zagotovil še nihče.

Kitajska tudi nima nobenih moralnih zadržkov, ko gre za trgovanje z državami, za katere velja embargo mednarodne skupnosti. Kitajska tako postaja največji trgovinski partner Irana z letno trgovinsko menjavo v višini 25 milijard evrov. Prav mednarodne sankcije pa so posel z nafto bogato državo še olajšale, saj so prišli na prazno igrišče, kjer nasprotnikov skoraj ni.

Kitajske posle lajša tudi dejstvo, da njihovih poslovnežev ne skrbijo škodljivi vplivi njihovega početja na okolje in ljudi. Če za tuje investitorje, ki želijo v državah tretjega sveta na primer graditi jez, velja, da preučijo vplive na okolje, kmetijstvo, lokalne prebivalce in običajno poskrbijo za zaščito kulturnozgodovinskih znamenitosti, Kitajcev to ne skrbi. Tuja opozorila pa preprosto preslišijo.

Na drugi strani pa analitiki opozarjajo, da se preostali svet preveč navdušuje nad kitajskim denarjem in premalo ščiti lastne interese. Ko se pojavijo kitajski investitorji z žepi, v katerih nikoli ne zmanjka denarja, le malokdo postavlja vprašanja.

Za Kitajce pa velja, da za vstop v državo, ki jo vidijo kot potencialni trg, vsaj na začetku raje plačajo tudi kakšen evro več in mislijo na nadaljnje koristi.

Pirejsko pristanišče

Kitajce v Evropi zanima (predvsem) nadzor nad strateškimi točkami, na primer pristanišči. (Foto: Reuters)

Gospodarska kriza, ki pesti Evropo, jih gre pri tem še kako na roko. Ta del sveta jim je še posebej všeč, ker lahko svoje izdelke, običajno ocenjene kot cenene, pomešajo s prestižem, ki ga v primerjavi z oznako "Made in China", predstavlja na primer oznaka "Made in Italy", ko gre za oblačila. V tej državi so tako kupili že več tekstilnih podjetij.

Kitajska je na vrhu največjih tujih investitorjev v Nemčiji zamenjala ZDA, kitajska državna družba je v Grčiji prevzela upravljanje pirejskega pristanišča. Kitajce zanimajo predvsem strateške naložbe, kot so upravljanje energetskih, infrastrukturnih in telekomunikacijskih področji.

Mnogi sicer menijo, da bo Kitajska sčasoma dosegla točko, ko svoje moči ne bo več širila z jekleno pestjo, kot to počne v državah tretjega sveta, postala naj bi bolj demokratična, odprta, kar naj bi se poznalo v načinu delovanja Kitajcev v tujini. Trenutne izkušnje na takšno spremembo še ne kažejo.

 


 

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 52
 
and1977 04.03.2013 13:45:21
Oni kupujejo mi pa prodajamo pristanišča! Očitno so oni bolj neumni od našega Jajeca!?? :)
 
joze drugi 03.03.2013 22:11:26
Demn Chinese, so rekl včasih v ameriških filmih :)
 
luciluk 03.03.2013 20:56:18
In ta država je IDEAL našim levim političnim stankam.

Slovenija res te je lahko strah.
Marija Fortič 03.03.2013 09:43:22
Kitajska bo okupirala svet na fini način,tako da ga bo pokupila,potem nam pa joj. Naši velikaši bodo dobro živeli mi pa kot kitajčeki z pestjo riža. Zbudite se.
 
tony_abcde@yahoo.com 03.03.2013 01:29:02
Sem se že precej časa nazaj odločil bojkotirat kitajske izdelke, se jim izogibam na vso moč. Žal se vedno ni možno izogniti. Veliko podjetij je končno prišlo do spoznanja, da je bila selitev proizvodnje na Kitajsko velika napaka. Pomenila je maksimizacijo profita na kratek rok in uničenje gospodarstva na dolgi rok. Švicarji so ugotovili, da ni pametno seliti proizvodnje strojev, ker jim vse znanje skopirajo in pokradejo vključno z napakami. Danes se resno razmišlja in išče rešitve kako proizvodnjo nazaj preseliti saj obstaja veliko spoznanje, da ti nič ne koristi poceni proizvodnja, če izdelkov ne moreš prodati zahodnjakom brez denarja.
fukomat 01.03.2013 19:04:23
važn da u ameriki vse cveti
 
Cofar 01.03.2013 12:29:42
a je pri nas kej drugace al kako? ce pa se ni pa se bo :)
Neomadeževan Zoki 01.03.2013 12:17:53
Kitajska - dežela bogastva kjer se cedita med in mleko, kot je bilo nekoč v ZDA. Na eni strani revni, na drugi strani nesramno bogati.
[Frikenstein] 03.03.2013 07:12:36
pa a ni tam neki strogi komunizem, kot je na kubi?????
picajzlnamindzi 01.03.2013 11:10:58
Edina šansa na ta damping in večinoma strupeno blago je najmanj 50 % carina!
drugače bo celotno prebivalstvo EU kmal tlačansko!
gostgozd 01.03.2013 11:39:11
manjši problemčk nastane... koliko si pripravljen plačati, ko ti bo crknil računalnik? 1000€ 2000€ 3000€? pa za telefon? bo 500 (za ne-ijabuk) premalo? pa 200€ za superge. 500€ za trenerko? 2000 za televizor? 100€ za dežnik?
njokoloko 01.03.2013 14:38:20
Ni problem v tem artikli ki pridejo s kitajske imajo tam 5% cene ki jo ti plačaš kapitalisti malo manj požrešni in bi šlo prav dobro.
Pred 20 leti je imel proizvajalec okoli 20% od končne vrednosti artikla danes ima pa 3%. Problem bi bolj bili krediti ki jih zahodne države jemljejo na kitajskem ;)
Cofar 02.03.2013 08:00:11
picajzinamindzi

jaz poznam se nekaj boljsega kot carina :) NE KUPUJMO IZDELKOV S KITAJSKE :) ENOSTVANO KOT PASULJ :)
[Frikenstein] 03.03.2013 07:14:24
vežde....še malo pa bo na radenski pisalo made in china
oResnicA 01.03.2013 11:00:16
,..kitajci ne bodo rabili orožja,..oni nas bodo "požrli" ,,,,,surove,...
Več komentarjev